IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Sobota, 02.07.2022 || Porast e-trgovine leta 2021 za 13 odstotkov  |  Kantar:"Lidl najuspešnejši na francoskem trgu v zadnjem obdobju"   |  Brezplačno mobilno gostovanje v EU se podaljšuje za deset let  |  EU in Nova Zelandija sklenili pogovore o sporazumu o prosti trgovini  |  Za vzdrževanje učnih čebelnjakov razpisanih 17.000 evrov  |  SDH zamenjal nadzornike Pošte Slovenije  |  Vlada nadaljuje sprejemanje ukrepov za naslovitev draginje  |  Odprte prijave na največje tekmovanje spletnih trgovcev v regiji  |  Ifo:"Obeta se nov dvig cen hrane"  |  Tovarna zdrave hrane prisotna tudi v Sloveniji  |  Virtualni spletni seminar: "Shopper Trends 2022" - 14. julija  |  Lidl ni obupal nad prihodom v BiH in išče delavce  |  ZANIMIVOST:Omejena prodaja Nutelle s fotografijami naravnih lepot BiH  |  Evropska komisija odobrila gensko spremenjeno koruzo za živila in krmo  |  Delavski direktor Pošte Slovenije postal Janez Zidar  |  EU predlaga prepoved aromatiziranih tobačnih uparjevalnikov  |  Gomex z novo trgovino, prvo v Obrežu  |  Delhaize odprl prenovljen hipermarket Mega Maxi v Kragujevcu  |  Šinkova izpostavlja pomen digitalizacije za kmetijstvo  |  V zadnjem letu sta se najbolj podražila olje in moka  |   ||
   

Slovenija: Lani priredili precej manj medu, več mleka in kokošjih jajc

15.05.2022
V Sloveniji so lani v primerjavi s predlani priredili manj perutninskega mesa in medu ter več govejega, prašičjega, ovčjega in kozjega mesa ter mleka in kokošjih jajc. 
 
 
Najbolj se je zmanjšal pridelek medu, ki je upadel za skoraj 85 odstotkov, povečala pa prireja prašičev, in sicer za 7,6 odstotka, je ugotovil statistični urad.

Medtem ko so slovenski čebelarji v letu 2020 pridelali približno 1300 ton medu, so ga leto pozneje približno 200 ton, kar je bilo za okoli 84,9 odstotka manj. V primerjavi z letom 2019 je bilo medu manj za okoli 70 odstotkov oz. za približno 500 ton.

Govejega mesa so lani priredili okoli 48.000 ton, prašičjega okoli 29.600 ton, perutninskega okoli 72.800 ton, ovčjega okoli 1400 ton in kozjega mesa okoli 400 ton.

Količina govejega mesa pridobljena v klavnicah je bila za okoli tri odstotke večja kot 2020 in za pet odstotkov večja kot leta 2019. Domače prireje mesa je bilo za okoli deveti odstotkov več in za približno 11 odstotkov več kot 2019, prirasta v živi masi pa za okoli pet odstotkov oz. tri odstotke več. Slovenija je izvozila za 19 odstotkov več goved kot leta 2020 in za 27 odstotkov več kot leta 2019. Uvozila jih je za okoli 12 oz. 16 odstotkov več.

Domača prireja prašičjega mesa je bila večja za sedem odstotkov, v primerjavi z letom 2019 pa je bila manjša za okoli tri odstotke. Stalež prašičev se je zmanjšal, število prašičev pa je bilo lani najnižje po letu 1991. Prašičjega mesa je bilo v klavnicah pridobljenega za okoli odstotek oz. pet odstotkov manj. Prirast v živi masi je bil lani v primerjavi z letom 2020 večji za devet odstotkov, v primerjavi z letom 2019 pa manjši za okoli dva odstotka.

Nadaljeval se je trend naraščanja števila izvoženih prašičev. V primerjavi s predlani in letom 2019 se je povečal za okoli 140 odstotkov oz. 447 odstotka. V primerjavi s predlani je bilo zaklanih za približno pet odstotkov več prašičev, v primerjavi z letom 2019 pa za okoli šest odstotkov manj.

Prireja perutninskega mesa je bila manjša kot leto prej, domača prireja mesa se je zmanjšala za okoli odstotek. V primerjavi z 2019 se je povečala za okoli tri odstotke. Prireja znesenih kokošjih jajc je bila za približno šest odstotkov večja, v primerjavi z 2019 pa za okoli odstotek manjša. V letu 2021 je bilo na letni ravni večje tudi število kokoši nesnic, in sicer za približno 11 odstotkov, v primerjavi z 2019 pa manjše za pet odstotkov. Te so lani znesle okoli 415 milijonov jajc ali 6,2 odstotka več kot predlani in 1,1 odstotka manj kot leta 2019.

Domača prireja ovčjega in kozjega mesa je bila za okoli odstotek večja. Tudi v primerjavi z 2019 je bilo prirejenega več mesa: ovčjega za okoli tri odstotke in kozjega za okoli sedem odstotkov več. Pri tem je treba upoštevati, da gre pri obeh vrstah živali v primerjavi s preostalimi vrstami živali za majhne staleže živali.

Kravjega mleka se je namolzlo okoli 622 milijonov litrov, kozjega mleka okoli 2,3 milijona litrov, ovčjega mleka pa okoli 0,6 milijona litrov. Količina namolzenega kravjega mleka je bila večja kot predlani za dva odstotka, v primerjavi z letom 2019 pa za okoli tri odstotke.
 
Foto in tekst: ČZS

Nazaj
 
 
 
 
back to top