IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Četrtek, 15.11.2018 || Najstarejši slovenski menedžer odhaja v pokoj  |  Ceneje.si proglasil najboljše spletne trgovine na "Ecommerce dnevu 2018" v Ljubljani  |  Danes v Ljubljani Ceneje.si razglaša spletne trgovce leta (VIDEO)  |   21. Slovenski festival vin jutri in v petek  |  Coles pripravlja avtomatizirane distribucijske centre  |  Amazonu pripada skoraj tretjina vseh nakupov prek spleta  |  Ruske sankcije ne vplivajo na ukrajinski prevzem Perutnine Ptuj  |  ZANIMIVOST: Kava pomaga blažiti alzheimerjevo in parkinsonovo bolezen  |  Po 1.beograjskem sejmu visokokvalitetne hrane   |  Nemški Tönnies prelaga prihod  |  ZANIMIVOST: Azijec za tartuf odštel 85.000 evrov!  |  MHP kooperantom Perutnine Ptuj obljublja nadaljnji razvoj  |  Lidl učinkoviteje z (ne)uporabo plastike  |  Evropski teden zmanjševanja odpadkov   |  Za 5. beograjsko FMCG konferenco revije InStore, ki bo 22. novembra, že 380 rezervacij  |  Amazonov drugi dom bo razpet med New Yorkom in Arlingtonom  |  Skupina Kofola v devetih mesecih povečala prihodke in dobiček  |  Bayer (po prevzemu Monstanta) s stabilnim poslovanjem  |  Mlekarna Mihajlović lansirala novo blagovno znamko   |  Tradicionalni slovenski zajtrk kot priložnost za osveščanje  |   ||
   

Slovenija: INTERVJU: Marija Mehle:"To kar imamo, moramo spoštovati!"

09.11.2018
Marija Mehle iz Kmetijske zadruge Sloga iz Kranja je ob predstavitvi Tuševe akcije "Naravno drugačni", povedala, da sodelujejo v tem projektu, ker želijo prodati tudi "drugovrstno" zelenjavo, s katero ni nič narobe. Njena zadruga ima izpostavo tudi na Dolenjskem ter v Prekmurju in šteje več kot 450 članov, po velikosti pa pri nas sodijo med srednje velike zadruge.  
 
Za kaj pravzaprav gre pri tem projektu: "Naravno drugačni" in kaka je vloga ter cilj vaše zadruge?

Cilj naše zadruge je, da kmetom odkupimo čimveč izdelkov, ker to posledično pomeni, da smo oboji zadovoljni. Več ko tega blaga od njih odkupimo, več lahko oni vložijo nazaj v svoje kmetije in to je dobro tudi zaradi tega, da se prekine trend zapuščanja kmetij in kmetovanja.  To predstavlja velik alarm za Slovenijo, ker tako ali tako že sedaj ne proizvajamo dovolj hrane in potem jo veliko zaradi različnih nepotrebnih razlogov tudi odvržemo. V tem projektu vidim tudi način za še večjo povezanost, saj ta posledično pomeni, da bolj ko se bomo povezovali, močnejši bomo in tudi lažje bomo nastopali na trgu. 
 
Ponekod v tujini te akcije že poznajo, pri nas jo izvajamo prvič?
 
Slovenija ima zelo raznoliko in majhno državo, kjer nimamo tega kar imajo npr. v Hannovru, kjer smo bili pred časom na obisku, povsem druge pogoje za pridelavo krompirja, saj imajo neskončno velike njive itd. Tam lahko že na polju pobirajo krompir, ki ga nato dajejo neposredno v trženje. Pri nas ni tako, ker je naša zemlja zelo drugačna, nekje peščena, nekje ilovnata. Zato se rastline seveda vedejo povsem drugače. A kot je znano že iz davnin. Nekdo se mora bolj potruditi, da uspe kot nekdo drug, ki mu je vse dano že v zibelko.
 
Enako velja za zelenjavo?
 
Seveda. Ta se mora zelo potruditi da pride na površje in to povzroči tudi različne bolezni in poškodbe. Korenček npr. Pri nas ne more zrasti tak kot v Italiji, ker je različna zemlja in posledično način pridelave. Pri nas naši kmetje niti ne smejo uporabljati toliko fitofarmacevtskih sredstev kot jih lahko v tujini. Vse to je znak, da imamo pri nas zelo kvalitetno in okusno hrano.To moramo ceniti. Ker že sedaj  nismo samooskrbni moramo to kar imamo spoštovati in temu primerno delati na tem, da bomo imeli še ljudi, ki se bodo hoteli s pridelavo sploh ukvarjati.

Koliko bo zdaj ta akcija pomenila za vašo zadrugo v smislu, da ne boste već zavrgli  hrane, ki doslej ni ustrezala standardom in ni šla v prodajo ter koliko je bilo doslej na tak način zavržene uporabne hrane?

Seveda nam bo ta akcija pomenilo veliko. Konkretno tega podatka nimam, ker so se prej kmetje glede tega znašli sami in so prodajali tako hrano kakim manj zahtevnim kupcem, za krmo itd. Stremimo k temu, da od njih odkupujemo čimveč. Zalog si ne delamo ravno zaradi tega razloga, da na police prihajata sveža zelenjava in sadje. Se pa z našimi kmeti stalno dogovarjamo ter smo v stalnem stiku glede tega koliko lahko prodamo in zdaj bomo lahko prodali tudi več te zelenjave, ki ni brezhibna,če se tako izrazim.

Baje da je kar 1/3 take hrane, ki se zavrže in tega sedaj pri zelenjavi ne bo več, če bodo šli po poteh Tuša tudi drugi trgovci. Ali ste vi edini sposobni dostavljati zadostne količine takega blaga in kaj vam to pomeni?

Daleč od tega, da smo edini sposobni za kaj takega. Tukaj smo videli dobro priložnost, da  lahko v Tuš pripeljemo pridelke, ki jih doslej nismo mogli in enako velja za druge trgovinske verige pri čemer nimamo nobenih težav. 
To glede 1/3 je splošen podatek, ki ga da statistika. Točnih ni, ker bi za to potrebovali merjenja. So pa pri tem pomembne vremenske razmere, saj  je solato treba obirati v točno določenem časovnem obdobju. 

Kako ste prišli do ideje za ta projekt?

Ko smo se o tem pogovarjali so z idejo prišli na dan oni v Tušu, mi pa smo se seveda takoj strinjali in v tem videli priložnost.

Ali imate mogoče podatek katero sadje in zelenjava je najbolj podvrženo temu, da je drugačno?

Marsikatero. Korenček in krompir v vsakem primeru. Pri krompirju se nam dogaja, da imamo "podkaliber in nadkaliber", vmes  pa je tisti, ki gre na trg. Nadkaliber pomeni nad 80 mm in to je debel krompir, ki ga ima mogoče kdo še rajši, saj je hitro olupljen in ni nobene težave tak krompir tudi uporabiti.
 
Ta akcija ima seveda tudi pomen in nosi sporočilo tega, da je treba hrano spoštovati.

Hrano moramo spoštovati ne glede na to kakšna je. Nek kupec npr- živi sam in mu zadostuje majhna glava zelja, nek drug ima številčno družino in mu ne ustreza niti največja. 

Nazaj
 


 
 
 
back to top