IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Sobota, 24.08.2019 || Agra št.57 jutri odpira vrata  |  Nutra Swiss Bio investiral v Izolo  |  Po oznakah prehranske vrednosti kmalu še ekološke nalepke?  |  Casino prodaja še za dve milijardi evrov premoženja  |  Na Ptuju o prenosu znanja za napredek kmetijstva in podeželja  |  Ni zanimanja za Amazon Fresh   |  Pevec najavil nov nakupovalni center v Slavonskem Brodu  |  Odprt "Marti retail park" na Reki  |  Stop Shop odprl "retail park" v Sremski Mitrovici  |  Utapljanje v odpadni hrani  |  Hmeljarji pričakujejo od 2200 do 2300 ton hmelja  |  Jutri tradicionalni praznik idrijskih žlikrofov  |  Intermarché sodeluje z Microsoftom  |  Dokončan postopek izredne uprave nad 22 družbami koncerna Agrokor  |  Predlog zakonodaje proti TBZ  |  V Selexu rast prodaje TBZ (trgovinske blagovne znamke)   |  Trgovinski "potresi" z vstopi in izstopi (velikih) trgovcev  |  Koprsko pristanišče med 100 najbolj povezanimi kontejnerskimi pristanišči na svetu  |  Prvi Gomex v Barandi  |  Dukat odpira diskontne trgovine  |   ||
   

Slovenija: IN:"Še precej prostora za izboljševanje živil"

05.08.2019
Inštitut za nutricionistiko je v izjemno ugledni znanstveni reviji Obesity Reviews objavil rezultate velike mednarodne raziskave, v kateri so raziskovali, kako zdrava so predpakirana živila v 12 državah po svetu.
 
Z mednarodno primerjavo so ugotovili, da je v Sloveniji še precej prostora za izboljševanje živil. Podrobnosti o raziskavi si lahko preberete v naslednjem sporočilu za javnost:.. 

"V najuglednejši znanstveni reviji s področja debelosti – Obesity Reviews, je bila objavljena doslej najobsežnejša mednarodna primerjava prehranske kakovosti predpakiranih živil. Gre za projekt mednarodnega konzorcija INFORMAS, del katerega je tudi Inštitut za nutricionistiko, ki je izvajal raziskavo v Sloveniji. Raziskovalci so v 12 izbranih državah s t.i. metodo profiliranja živil ugotavljali, kako zdrava so na tržišču razpoložljiva živila. Uživanje visoko procesiranih predpakiranih živil v nekaterih državah predstavlja že dve tretjini dnevnega energijskega vnosa, kar je v nasprotju s smernicami zdrave prehrane. Takšna živila so namreč pogosto energijsko bogata, a revna s hranili.
 
Raziskava je pokazala, da so med državami znatne razlike med državami v hranilni sestavi razpoložljivih predpakiranih živil. Splošno stanje v Sloveniji je sicer boljše od nekaterih manj razvitih držav, zaostajamo pa za bolj razvitimi državami, kot so Avstralija, Velika Britanija in Kanada. Čeprav je sestava predpakiranih živil v prvi vrsti odvisna od proizvajalcev živil, so razlogi za opažene razlike med državami odvisni tudi od vrste drugih dejavnikov, vključno z nacionalnimi regulatornimi omejitvami ter prehranskimi navadami in ozaveščenostjo prebivalcev, katerih odločitve o nakupu usmerjajo razvoj novih izdelkov v živilski industriji. Navedene izzive v Sloveniji država naslavlja z nacionalnim programom Dober tek Slovenija, v okviru katerega je Ministrstvo za zdravje v zadnjih letih financiralo več programov na področju prehrane, vključno z nacionalnim portalom www.prehrana.si in brezplačno mobilno aplikacijo VešKajJeš, ki potrošnikom pomaga ovrednotiti hranilno sestavo živil in jih s tem usmerja k bolj zdravim izbiram. V raziskavi je bilo namreč ugotovljeno, da je tudi v Sloveniji razpoložljivih veliko zdravih živil, vendar je potrebno potrošnikom pomagati, da jih bodo v množici ponudbe uspeli prepoznati in se bodo zanje odločali.

Visoko procesirana predpakirana živila prispevajo k naraščanju bremena debelosti in drugih kroničnih nenalezljivih bolezni, povezanih s prehrano, saj mnogokrat vsebujejo veliko snovi, katerih vnos želimo omejevati, npr. sladkorjev, soli in nasičenih maščob, hkrati pa so tudi energijsko bogata in revna s koristnimi hranili. Predpakirana živila pogosto vsebujejo tudi razmeroma malo prehranskih vlaknin in zelenjave ter sadja, ki bi jih v okviru zdrave prehrane morali uživati več. V nasprotju s smernicami zdrave prehrane podatki v nekaterih državah kažejo, da prebivalci s procesiranimi predpakiranimi živili zaužijejo kar dve tretjine dnevne energijskega in hranilnega vnosa, kar je bilo izpostavljeno kot pomemben dejavnik naraščajočega trenda debelosti v razvitih državah.

Navedene izzive naslavlja mednarodni konzorcij INFORMAS, katerega cilj je raziskovanje na področju prehrane za podporo ukrepom ustvarjanja bolj zdravega prehranskega okolja, zmanjševanju debelosti in kroničnih nenalezljivih bolezni, ter z njimi povezanih neenakosti. Pomemben del aktivnosti tega programa je tudi spremljanje in primerjanje hranilne sestave živil. Mreža INFORMAS združuje raziskovalne organizacije iz preko 30 različnih držav. Partner v tej mreži je tudi Inštitut za nutricionistiko, ki v Sloveniji vodi javni raziskovalni program "Prehrana in javno zdravje" in več raziskovalnih projektov, ki jih financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost in Ministrstvo za zdravje. S tem povezan cilj inštituta je ustvarjanje bolj zdravega prehranskega okolja, tudi s spodbujanjem živilske industrije k izboljševanju hranilne sestave živil, ne zavajajočemu informiranju in oglaševanju, ter nenazadnje z ozaveščanjem prebivalstva o bolj zdravem načinu prehranjevanja.

Več o raziskavi

 Gre za doslej najobsežnejšo mednarodno primerjavo prehranske kakovosti predpakiranih živil. Raziskavo je vodila Dr. Elizabeth Dunford iz The George Institute for Global Health (Sydney, Avstralija). Raziskava je bila izvedena presečno z vključitvijo preko 590.000 živil, ki so bila popisana v 12 različnih državah med leti 2013 in 2018. Prehransko kakovost oz. kako zdrava so posamezna živila, so raziskovalci ugotavljali s t.i. prehranskim profiliranjem, pri čemer so uporabili model HSR (Health Star Rating). Model upošteva tako energijsko vrednost kot hranilno sestavo živila – npr. vsebnost nasičenih maščob, sladkorja, soli, pa tudi vsebnost zdravju koristnih prehranskih vlaknin, zelenjave, sadja, oreškov. Model HSR se v Avstraliji že uporablja za prostovoljno označevanje živil, pri čemer razvršča živila in jim dodeli od najmanj pol do največ pet zvezdic, glede na koristnost za zdravje. Na ta način se označi prehranska kakovost posameznega živila, podobno kot smo npr. navajeni pri vrednotenju kakovosti hotelov z zvezdicami. Nekoliko podoben sistem Nutriscore so pred nedavnim začeli uporabljati tudi v Franciji, vendar pa pri slednjem živila namesto zvezdic prejmejo oznake od A do E, pri čemer so zdravju najbolj koristne izbire označene s črko A. Takšen sistem spominja na energetske nalepke pri gospodinjskih aparatih. Obstaja pa še vrsta drugih shem za označevanje prehranske kakovosti živil, slovenskim potrošnikom najbolj poznan je npr. prehranski semafor, ki ga uporabljajo na označbah živil v Veliki Britaniji, v Sloveniji pa je prebivalcem dostopen preko brezplačne mobilne aplikacije VešKajJeš.

V raziskavo je bilo vključenih tudi preko 8.000 reprezentativnih živil in pijač, ki so bile na našem tržišču popisana leta 2015. Slovenski del raziskave je vodil prof. dr. Igor Pravst (Inštituta za nutricionistiko):"Če pogledamo celoten opazovan vzorec živil smo ugotovili, da je stanje v Sloveniji sicer boljše od nekaterih manj razvitih držav, zaostajamo pa za bolj razvitimi državami, kot so Avstralija, Velika Britanija in Kanada. Zanimiva je tudi primerjava med državami, če se osredotočimo na posamezne skupine živil. Izstopajo npr. mlečni izdelki, ki so v zgornji tretjini živil z bolj ugodno hranilno sestavo. V zvezi s tem me veseli, da mnogi slovenski potrošniki radi posegajo po običajnih nesladkanih mlečnih izdelkih, kar ni značilno za vse države. Opažam, da v mnogih evropskih državah sladkajo tudi t.i. naravne jogurte. To pri nas ni običajno in upam, da bo tako tudi ostalo, saj jogurt že naravno vsebuje okrog 4 g sladkorjev na 100 g, kar je povsem dovolj." 

Raziskava je sicer pokazala tudi na skupine živil, ki so v Sloveniji po prehranski sestavi znatno slabše od mednarodnega povprečja – predvsem gre za brezalkoholne pijače, prigrizke in mesne izdelke, vendar pa je znaten napredek možen tudi znotraj kategorij, kjer smo se odrezali bolje. Raziskava je bila objavljena v najbolj priznani znanstveni reviji s področja raziskovanja debelosti Obesity reviews.

Dodati je potrebno, da je sestava predpakiranih živil v prvi vrsti sicer res odvisna od proizvajalcev živil, vendar pa na sestavo vpliva vrsta različnih dejavnikov, vključno z zakonodajo ter prehranskimi navadami in ozaveščenostjo prebivalcev, katerih nakupne odločitve v resnici usmerjajo razvoj novih izdelkov v živilski industriji.
 
Prof. dr. Igor Pravst:" Primer dobre zakonodajne prakse v Sloveniji je postala letos uveljavljena zakonska omejitev količine trans maščob v živilih, obstaja pa tudi vrsta aktivnosti za ozaveščanje potrošnikov, ki večinoma potekajo v okviru izvajanja nacionalnega programa Dober tek Slovenija ob sofinanciranju Ministrstva za zdravje. Na Inštitutu za nutricionistiko tako v sodelovanju z NIJZ urejamo nacionalni portal www.prehrana.si, primer dobre prakse je tudi letos predstavljena brezplačna mobilna aplikacija VešKajJeš, ki potrošnikom pomaga ovrednotiti hranilno sestavo živil in jih s tem usmerja k bolj zdravim izbiram. Aplikacijo smo skupaj razvili Inštitut za nutricionistiko, Institut "Jožef Stefani n Zveza potrošnikov Slovenije."

Nasvet za izbiro zdravju ugodnejših živil – uporabite mobilno aplikacijo VešKajJeš

Pred nakupom preberite označbo živila, sestavine in hranilno sestavo. Pri izboru upoštevajte vse informacije, za pomoč pri interpretaciji vsebovane količine skupnih in nasičenih maščob, sladkorja in soli pa se lahko poslužite tudi brezplačne mobilne aplikacije VešKajJeš. Aplikacija je zelo enostavna, saj lahko preko skeniranja oz. fotografiranja črtne kode živila s pametnim telefonom dostopate do podatkov o hranilni vrednosti živila, ovrednotenih v barvah prehranskega semaforja."

Nazaj
 


 
 
 
back to top