Po ocenah Organizacije za prehrano in
kmetijstvo (FAO) skoraj tretjino proizvedenih živil letno vržemo v smeti (1,2
milijarde ton), kar pomeni, da globalno gledano v smeteh konča približno
milijarda dolarjev.
Na
Hrvaškem je ta številka pri zaskrbljujočih 400.000 tonah hrane, od česar
približno desetina konča v smeteh zaradi nepravilnega razumevanja označevanja
roka trajanja, poroča Večernji list. O tej težavi pri naših južnih sosedih so
se zbrani pogovarjali drugi dan 13. Konference o varnosti in kakovosti hrane, v
organizaciji HGK (hrvaške gospodarske zbornice).
Sanja Kolarić Kravar iz
ministrstva za kmetijstvo je predstavila načrt preprečitve nastanka odpadkov in
povečanja donacij živil v dobrodelne namene. "V zadnjih letih aktivno
spremljamo donacije, vzpostavljena je bila tudi platforma e-doniranje, ki bo
razbremenila donatorje, uskladila povpraševanje in ponudbo ter omogočila
transparentno razporejanje hrane," je povedala Kolarić Kravarjeva.
V
razvitih državah se zavrže okoli 40 % hrane v fazi prodaje in uživanja, države
v razvoju pa zavržejo 40 % že v fazi proizvodnje. Največkrat v smeti romata
sadje in zelenjava, potem pa ribe in meso. Predstavila je študijo štirih
vzrokov, ki pripeljejo do pretiranega metanja hrane v smeti, ta pa kaže, da so
izdelki z dolgim rokom trajanja (kava, sol, sladkor, riž in med), v primeru
pravilnega hranjenja za uživanje primerni tudi eno leto po preteku roka oznake
"najbolje porabiti do ..."
V drugo kategorijo sodijo izdelki z
dolgim rokom trajanja, ki svoje lastnosti zadržijo do 2 meseca po izteku roka
(žitarice, sladkarije, olje), izdelki z omejenim ali kratkim rokom trajanja pa
se v splošnem ne bi smeli konzumirati po izteku predpisanih rokov (mleko, meso,
ribe).
