IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Ponedeljek, 04.07.2022 || Porast e-trgovine leta 2021 za 13 odstotkov  |  Kantar:"Lidl najuspešnejši na francoskem trgu v zadnjem obdobju"   |  Brezplačno mobilno gostovanje v EU se podaljšuje za deset let  |  EU in Nova Zelandija sklenili pogovore o sporazumu o prosti trgovini  |  Za vzdrževanje učnih čebelnjakov razpisanih 17.000 evrov  |  SDH zamenjal nadzornike Pošte Slovenije  |  Vlada nadaljuje sprejemanje ukrepov za naslovitev draginje  |  Odprte prijave na največje tekmovanje spletnih trgovcev v regiji  |  Ifo:"Obeta se nov dvig cen hrane"  |  Tovarna zdrave hrane prisotna tudi v Sloveniji  |  Virtualni spletni seminar: "Shopper Trends 2022" - 14. julija  |  Lidl ni obupal nad prihodom v BiH in išče delavce  |  ZANIMIVOST:Omejena prodaja Nutelle s fotografijami naravnih lepot BiH  |  Evropska komisija odobrila gensko spremenjeno koruzo za živila in krmo  |  Delavski direktor Pošte Slovenije postal Janez Zidar  |  EU predlaga prepoved aromatiziranih tobačnih uparjevalnikov  |  Gomex z novo trgovino, prvo v Obrežu  |  Delhaize odprl prenovljen hipermarket Mega Maxi v Kragujevcu  |  Šinkova izpostavlja pomen digitalizacije za kmetijstvo  |  V zadnjem letu sta se najbolj podražila olje in moka  |   ||
   

Slovenija: Hrana in brezalkoholna pijača spodbudili inflacijo

31.12.2012
Letošnji primanjkljaj države je visok samo 4,5 odstotka BDP, še lani je dosegal kar 7,3 odstotka BDP, so izračunali v statističnem uradu. Življenje pa je za 2,7 odstotka dražje kot decembra lani, zlasti zaradi trošarin in dražje hrane.
 
Višje cene hrane in brezalkoholnih pijač so k medletni inflaciji prispevale največ. Prehrambni izdelki so se podražili za 4,7 odstotka; največ sadje (15,4 odstotka) in zelenjava (19,7 odstotka). Alkoholne pijače in tobak so se podražili za 9,4 odstotka. Povprečna stopnja inflacije leta 2012 je znašala 2,6 odstotka. Decembra so se cene življenjskih potrebščin v primerjavi z novembrom znižale za 0,3 odstotka, razlog so predvsem popusti. Obleko in obutev smo v povprečju lahko kupovali za 3,4 odstotka ceneje kot novembra, opremo za šport za šest odstotkov. Zelenjava se je podražila za skoraj desetino. 
 
V Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) so ocenili, da je gibanje cen življenjskih potrebščin letos zaznamovala šibka gospodarska aktivnost v domačem in mednarodnem okolju, kar se kaže pri umirjenem gibanju osnovne inflacije. Izpostavili so podražitev energentov: "Na letošnje gibanje cen so precej vplivali tudi ukrepi na davčnem področju. Dvigi trošarin na energente so k inflaciji prispevali približno 0,3 odstotne točke, višje trošarine na tobačne izdelke ter alkohol pa približno 0,4 odstotne točke. Ob šibki gospodarski aktivnosti Umar v prihodnjem letu ne pričakuje izrazitejših pritiskov na rast cen življenjskih potrebščin."
 
Andrej Flajs iz Sursa je poudaril, da je letošnji primanjkljaj države precej manjši, kot je bil lani. V prvih treh četrtletjih naj bi bil 1,2 milijarde evrov ali 4,5 odstotka BDP, lani pa skoraj 1,98 milijarde oziroma 7,3 odstotka BDP. "Razmere v javnih financah so podobne kot leta 2009, primanjkljaj je precej manjši zaradi zniževanja stroškov," je dejal. Poudaril pa je, da so dokapitalizacije, prevzemi terjatev in zapadla poroštva javnih podjetij v prvih treh četrtletjih lani znašala 438 milijonov evrov, letos pa le 84 milijonov. Brez tega bi primanjkljaj znašal lani 5,3 odstotka BDP, letos pa 4,2 odstotka. 
 
Statistični urad je letos prvič analiziral pomen turizma za gospodarstvo na podlagi mednarodno primerljive metodologije. Po njihovih ocenah so v Sloveniji leta 2009 domači in tuji turisti ter dnevni gostje in Slovenci v okviru priprav na potovanje v tujino porabili 3,262 milijarde evrov. Dve tretjini od tega odpade na tuje goste, ki so več kot 1,33 milijarde evrov potrošili kot enodnevni gostje oziroma kupci (v prodajalnah, tudi na bencinskih črpalkah). Turistična dodana vrednost je bila leta 2009 po izračunih Sursa 1,102 milijarde evrov, kar pomeni 3,6 odstotka v celotni dodani vrednosti. Upoštevajoč posredne učinke se ta vrednost poveča na 2,312 milijarde ali 7,5 odstotka celotne dodane vrednosti, skupni BDP, ki je posledica turistične porabe, pa s posrednimi učinki pomeni 8,5 odstotka celotnega BDP.

 


Nazaj
 
 
 
 
back to top