IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Nedelja, 18.04.2021 || Strežba na terasah ob testiranju natakarjev in upoštevanju varnostnih ukrepov  |  Hrvaško ministrstvo zagnalo akcijo hrvaški otoki - območja brez covida-19  |  Sredi maja odprtje vseh lokalov?  |  Priprava pravnih podlag za pomoč po pozebi  |  Ave Grill izdelki v sveži, sodobnejši preobleki   |  Inovativno pakiranje za svežo premium solato  |  Osma e-konferenca za mala in srednja podjetja v organizaciji PTZ   |  Dva nova ukrepa v čebelarstvu  |  Nova prodajalna Univerexporta v Beogradu  |  Odpiranje vrtov in teras v osmih regijah za gostinski sindikat premalo  |  Aldi Nord na Majorki odprl trgovino št. 5000 v Evropi  |  Prihaja prvi belgijski e-supermarket Hopr  |  V ZDA stekla promocija žganja Yebiga Prva  |  Šišić:"Lani smo prodali več kot 100.000 ton piščančjega mesa"  |  V Intersparu Vič nov "refil avtomat" za naravna čistila in pralne praške Odori (VIDEO)  |  Priznanje GZS Pomladni veter KZ Metliki  |  Čizmić na konferenci o potezah Mercatorja v (po)koronskem času   |  Fortenova in Mercator s pogodbo za refinanciranje Mercatorjevega dolga  |  Draghi napoveduje sproščanje ukrepov s 26. aprilom  |  Direktor uprave za varno hrano zamenjal glavno inšpektorico  |   ||
   

Slovenija/svet: BCG:"Pandemija trajno spreminja načine dela"

24.02.2021
Po ugotovitvah raziskave družbe Boston Consulting Group (BCG) zaposleni in delodajalci iz Srednje in Vzhodne Evrope pričakujejo, da bo pandemija covida-19 trajno spremenila načine dela.
 
V ospredje postavljajo samostojnost zaposlenih in veščine vodstva družb, še izhaja iz poročila z naslovom Novi načini dela – Pametno delo (New Ways of Working – Smart Work). Pandemija je korenito spremenila pomemben vidik korporativnega življenja – način, na katerega delamo.
 
Tako zaposleni kot delodajalci so tako rekoč čez noč prevzeli nove načine dela in postali del največjega eksperimenta doslej.

Raziskava BCG, v kateri je sodelovalo več kot 1500 zaposlenih in 200 podjetij iz Srednje in Vzhodne Evrope, je pokazala, da 60 % zaposlenih in 77 % delodajalcev pričakuje popolno ali delno ohranitev dela na daljavo tudi po pandemiji. Skoraj 90 % zaposlenih in več kot 80 % delodajalcev meni, da se je produktivnost v tem času povečala ali ostala nespremenjena. Več kot polovica zaposlenih poroča, da zaradi dela od doma dnevno prihranijo več kot eno uro, vključno s 15 %, ki prihranijo dve uri, ki bi jih sicer porabili za pot na delovno mesto.

Toda slika ni samo rožnata. Poročilo razkriva tudi izzive dela na daljavo, s katerimi se srečujejo zaposleni: povečan stres, morebitne težave z ravnovesjem med poklicnim in zasebnim življenjem, družbena osamitev in prekinitev ustaljene dnevne rutine. Delodajalci se morajo na drugi strani odločiti, ali bodo zmanjšali površino pisarniških prostorov ali pa bodo v prihodnosti spremenili njihovo namembnost, kako bodo najbolje izkoristili morebitne prihranke, ki na primer nastanejo z upadom števila poslovnih potovanj, ali bodo investirati v dodatno infrastrukturo informacijske tehnologije, digitalna orodja in druge ukrepe za podporo dela na daljavo. Le 17 % delodajalcev ne pričakuje sprememb v rabi poslovnih prostorov.   

Za zagotovitev dobrega telesnega in duševnega počutja si zaposleni tudi po pandemiji želijo obdržati prilagodljiv delovni čas, nadomestilo za uporabo domače pisarne in možnost, da se sami odločijo, kje in kdaj bodo opravili svoje delo. V primerjavi z zaposlenimi, so delodajalci večji pomen pripisali pogostim stikom z managerji in obveznemu delu v pisarni. Približno polovica delodajalcev in zaposlenih meni, da bi morala biti odločitev o tem, kdaj in kje bo potekalo delo, skupna.

"Dober hibridni model dela mora doseči ravnovesje med upravljanjem od zgoraj navzdol in avtonomijo od spodaj navzgor,” je dejal Adam Kotsis, direktor področja strategije kadrov v BCG. "Podjetja in vodje, ki proaktivno uvajajo in uspešno upravljajo prakse pametnega dela, bodo najverjetneje pridobili pomembno konkurenčno prednost, bodisi pri produktivnosti, zavzetosti zaposlenih ali pridobivanju talentov,” je še dejal Kotsis.

V nasprotju s prevladujočim mnenjem, spremembe, ki jih prinaša pametno delo in so posledica pandemije covida-19, najbolj vplivajo na managerje. „Zahtevane veščine in vedenja vodij so se drastično spreminjala že pred covidom-19, predvsem zaradi trendov, kot so digitalizacija, agilni načini dela, raznolikost, vključenost in mnogi drugi. Pandemija je te trende le še okrepila,” je povedala Melanie Seier Larsen, izvršna direktorica in partnerica v BCG.

Managerji, ki so zmožni slediti tej novi ureditvi in zagotoviti rezultate ter obenem razvijati svoje zaposlene, so ključ do uspeha pametnega dela. „Identificirali smo različne korake, ki jih lahko vodje že zdaj naredijo za grajenje odnosov z dodano vrednostjo, kot so spodbujanje in nagrajevanje sodelovanja, spoznavanje dejanskega dela zaposlenih in prepoznavanje tistega, kar je zaposlenim najpomembneje,” je še dodala Melanie Seier Larsen.

Raziskava BCG razkriva še več priložnosti, kako lahko vodje podprejo in opolnomočijo svoje zaposlene. Kar 56 % anketiranih zaposlenih je namreč odgovorilo, da od delodajalca ne prejmejo zadostne podpore, kljub temu da je 78 % delodajalcev navedlo, da delajo vse, da bi jim pomagali. Pametno delo prinaša več finančnih in nefinančnih prednosti in zdaj je pravi čas, da podjetja zgradijo svoj poslovni model pametnega dela in se pripravijo na obdobje po pandemiji.

Kopijo poročila lahko prenesete tukaj.

Nazaj
 


 
 
 
back to top