IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Petek, 17.11.2017 || Lidlov poslovni hackathon bo jutri  |  AB InBev ustoličil novega direktorja za Severno Ameriko  |  Za SEMPL št.19 kar 89 tekmovalnih prijav   |  Zajtrk za več kot 260.000 otrok po vrtcih in šolah  |  Vabilo na četrto FMCG konferenco revije InStore v Beograd 23. novembra  |  Sodišče zavrnilo veljavnost lex Agrokor v Sloveniji  |  Atlantic Grupa je v ZDA začela s proizvodnjo paštete Argeta  |  20. Slovenski festival vin odpira vrata   |  Zmagovalec natečaja Lidlov mladi vinar je Jernej Žorž z vinom zelen  |  Mlečno-predelovalni sektor predstavil zaveze odgovornosti  |  Colruyt uvaja novosti prek spleta  |  Sainsbury's prvi uvedel tehnologijo izolacije hladnega zraka  |  Nemška Gea prevzema pomurski Vipoll  |  Prenovljena Idea "Beograđanka"  |  Heineken Hrvaška v Karlovcu odprl zeleno skladišče  |  Lepotna blagovna znamka The Body Shop v Sloveniji  |  E. Leclerc ostaja v vodstvu, Carrefour zmanjšal zaostanek  |  MAC Cosmetics v sredo odprl prvo trgovino   |   Židan: "Danes smo vsi skupaj ena družina!"  |  Lidlov mladi vinar Jernej Žorž iz Vipavske doline  |   ||
   

dr.Bogomir Kovač: Manj je več za način življenja

01.10.2012
 
 
 
 
 
 
Ne pozabimo, da so nekateri uspeli v kriznih razmerah, ker so stavili na ljudi, njihovo inovativnost, samoiniciativnost. To je čas za nove menedžerske prijeme in podjetniške spremembe.
 
Piše: dr Bogomir Kovač

Kreditni krč je najtežja nadloga sedanje finančne in ekonomske krize. Banke so se znašle v nezavidljivem položaju iz treh razlogov. Najprej so v preteklosti pretiravale s kreditno ekspanzijo in lastnim medbančnim zadolževanjem, neto obrestni prihodki pa padajo. V težavah so mnogi komitenti, vračanje kreditov pada, kreditna zavarovanja tudi, zato so nujni bančni odpisi in slabitve. Na kraju so se prebudili regulatorji, ki zahtevajo večjo kapitalsko ustreznost, toda lastniki bank nimajo dovolj kapitala. Rezultat poznamo. Banke vsevprek sanirajo države, krediti pa so omejeni, posli stojijo, recesija se poglablja. Kaj lahko pričakujemo jeseni? 

V EU je v ospredju dolžniška kriza, doma je najtežje breme naraščajoča recesija. Slovensko gospodarstvo, in podobno velja za vse druge države na območju bivše Jugoslavije, četrto leto zapored stagnira. Razlogov je veliko, toda najbolj usodna je očitno visoka izpostavljenost podjetij bančnim posojilom. Prevelika zadolženost podjetij je ključna, razmerje med dolžniškim in lastniškim kapitalom pa je v krizi postalo ključno. Kriza je poslabšala poslovne pogoje, število stečajev se je skokovito povečalo, podjetja in banke pa se prepozno poslovno in finančno prestrukturirajo. 


Gordijski vozel je mogoče presekati na različnih ravneh. Na ravni EU je ECB v zadnjem letu posegla po dveh pomembnih instrumentih. Najprej je po ameriškem vzoru izjemno povečala kratkoročne likvidnostne kredite v bančnem sektorju, jeseni bo začela odkupovati tudi državne obveznice zadolženih držav. EU bi naj s centraliziranim regulacijskim organom skrbela za učinkovitejši nadzor predvsem pomembnih sistemskih bank. Skupaj z evropskim posojilnim skladom EMS naj bi tako postopoma vendarle razbremenili dolžniško krizo držav in sprostili banke. 

Drugi del zadeva reševanje bank na državni ravni. Slovenija se pripravlja za drugo veliko sanacijo v dveh desetletjih. Prva je nastala zaradi slabih kreditov, negativnih tečajnih razlik in razpada bivše Jugoslavije. Sanacija je bila centralizirana, vlogo sanatorja je prevzela državna agencija, prenos slabih terjatve podjetij so v bankah nadomestile obveznice, očiščene banke je kasneje država dokapitalizirala in tako postala večinska lastnica štirih. Celotna operacija je tedaj znašala skoraj 11,5 odstotkov BDP-ja (1993). Sedanja konsolidacija bank bo očitno potekala podobno, bo dražja, zagotovo bo obsegala okoli 3-4 milijarde evrov, kar znaša primerljivih 12 odstotkov BDP-ja. Temeljna razlika bo verjetno v tem, da bo sedanji sanaciji sledila privatizacija, s tem pa tudi radikalnejša sprememba upravljanja in vodenja bank. 

Tretji del sprememb bodo morala opraviti podjetja. Povsem jasno je, da slovenska podjetja potrebujejo aktivne lastnike, ki so sposobni najti ustrezne poslovne modele za povečanje konkurenčnosti in dodaten kapital za povečanje lastniškega kapitala. Podjetja se morajo finančno in poslovno prestrukturirati, najti nove posle in trge. V teh časih je pomembno kratkoročno delovanje. Pravočasno se morajo odzvati na zahteve kupcev, likvidnost naj si zagotovijo s selektivno prodajo nepotrebnega premoženja, kreditne linije z dobrimi poslovnimi projekti in rezultati. Krepitev bank in njihova sanacija bo trajala predolgo, da bi podjetja preživela, zato morajo iskati alternativne rešitve. Ne pozabimo, da so nekateri uspeli v kriznih razmerah, ker so stavili na ljudi, njihovo inovativnost, samoiniciativnost. To je čas za nove menedžerske prijeme in podjetniške spremembe.
Dolgotrajna kriza spreminja življenjske in potrošne navade ljudi, zaznave vrednosti in nižje cene, kar je običajna posledica padca kupne moči. Prevladuje skromnost, potrošnja je bolj racionalna, kupci pričakujejo relativno nižje cene ob višji kakovosti. Krog se obrača. Banke bodo posojale manj, toda varneje, podjetja bodo več poslovala z avansi, ljudje bodo ohranjali blaginjo z nižjo potrošnjo. "Manj je večˮ se iz slogana spreminja v način življenja. 

 
 
 
 
back to top