IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Petek, 24.11.2017 || 90 odstotkov potrošnikov slovensko hrano ocenjuje kot kakovostno  |  Tescove lastne blagovne znamke velika uspešnica  |  Spar se vrača v Grčijo  |  Nova 60. številka revije InStore že v tiskarni  |  Veliki sempler "Lahkonočnicam" A1 Slovenija in Grey Ljubljana  |  Parlament potrdil zaprtje trgovin ob nedeljah  |  Podjetje Paradajz pred širitvijo  |  Amazonovi delavci so si za stavko izbrali črni petek  |  Jana kolagen beauty izbrana za inovacijo leta 2017  |   Mercator dobaviteljem predstavil strategijo nadaljnjega sodelovanja  |  Hofer se počasi približuje Engrotušu  |  Pozeba povzročila skoraj 47 milijonov evrov škode  |  Zaključena četrta FMCG konferenca revije InStore v Beogradu  |  Prilepska pivovarna z dobičkom  |  Za nagrade Sempler se poteguje 40 finalistov  |  Migros z naložbo v hladilne omarice   |  Ponosni na 60 let Mlekarne Planika (FOTOREPORTAŽA)   |  Pričenja se nova izvedba tekmovanja Effie Slovenija 2018  |  Lidl del prodaje od linije Deluxe namenja za URI Soča (VIDEO)  |  Dia izdelke verige Clarel ponuja prek Amazona  |   ||
   

dr. Tome Nenovski: Devalvacija denarja? NE!

13.11.2012
POGLED IZ MAKEDONIJE
 
Piše: dr Tome Nenovski,
univerzitetni profesor, bivši namestnik guvernerja NBRM
 
Prej špekulativen kot realen cilj in potreba se v javnosti Republike Makedonije občasno spodbuja ideja o devalvaciji denara. Zagovorniki tega ukrepa menijo, da bo devalvacija zmanjšala uvoz in povečala izvoz, kar bi znižalo trgovski deficit države. To drži. A točno je tudi to, da bi bile v sedanjih pogojih upravljanja take pozitivne spremembe kratkotrajne. Po drugi strani pa bi v situaciji, ko je ogroženo domače gospodarstvo, glede na dogajanje v svetovnem gospodarstvu, devalvacija denarja povzročila precej negativnih učinkov. Pri možni devalvaciji bi se nakupna moč državljanov in podjetij, ki razpolagajo z denarjem, za odstotek zmanjšala takrat, ko bi hoteli kupiti blago, katerega cena je vezana na devizno klavzulo. Njihovo povpraševanje za blagom in storitvami bi se še naprej zmanjševalo in samo še dodatno krepilo sedanje recesivne pojave v gospodarstvu. Za ustrezen odstotek devalvacije bi se znižala tudi realna vrednost denarskega depozita državljanom in podjetjem. To bi lahko hitro zmanjšalo njihovo zaupanje v denar, kar je pojav, ki se je zgodil v času krize.
 
Devalvacija bi lahko povzročila velik problem za ekonomske subjekte, ki so zadolženi pri bankah na osnovi pogodb za kredit z deviznimi klavzulami. V takih primerih bi si za vrnitev teh kreditov morali zagotoviti precej več denarja v denarih. Dodatni problem za podjetja bo zagotavljanje denarov za nakupe deviz, s katerimi morajo odplačevati kredite, ki so jih dobili v tujini. 
 
Prej špekulativen kot realen cilj in potreba se v javnosti Republike Makedonije občasno spodbujaideja o devalvaciji denara. Zagovorniki tega ukrepa menijo, da bo devalvacija zmanjšala uvoz in povečala izvoz, kar bi zmanjšalo trgovski deficit države.
 
Devalvacija bo poslabšala realizacijo proračuna Makedonije. Za naknadno vračanje kreditov, vzetih v tujini in dolgov pri domačih bankah na osnovi prodanih državnih zapisov v denarih z devizno klavzulo, bi iz proračuna morali vzeti dodatna denarska sredstva. "Enkratna” devalvacija bi lahko povzročila poslabšanje denarske likvidnosti in bank. V primeru povečanega povpraševanja za denarji pri vsakodnevnih potrebah bodo državljani zamenjali svoje devize v bankah za denare po višjem deviznem tečaju. Banke, ki so se pred tem zadolžile v tujini, bodo morale dati večjo vsoto denarov za nakup deviz pri odplačilih kreditov. To bi lahko zmanjšalo denarsko likvidnost bank, povečalo njihove obrestne stopnje in znižalo kredite za realen sektor. Vse skupaj pomeni, da je lahko devalvacija denara zelo boleča. Zaradi tega moramo na vprašanje, če je treba izzvati devalvacijo denara v obstoječem ekonomskem okrožju, odgovoriti energično - NE!

 
 
 
 
back to top