IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Sreda, 26.07.2017 || Potrošniško zaupanje julija navzgor  |  Kmalu gradnja intermodalnega terminala v Batajnici  |  Rekordne cene masla   |  Studio Moderna kupil poljsko "Mango Home Shopping TV"  |  Bo Aldi že do leta 2020 drugi največji trgovec v Evropi?  |  Naprednejša proizvodnja v "čipsarni" Chips Way   |   Kuehne + Nagel okrepil liderski položaj  |  Lidlovo preoblikovanje logistike sadja  |  As Group delovno obeležil deseto obletnico prevzema Kenta   |  AB InBev prevzel proizvajalca energijskih pijač Hiball  |  Ob avtocesti pri Celju Piškovi začeli graditi sodoben logistični center  |  Znana trgovca z večjo ponudbo za vegetarijance   |  Waitrose izvaža v Indijo in na Kitajsko  |  Nočno parkiranje ob neurju v Mercatorjevih pokritih parkiriščih   |  Ahold Delhaize bo preselil sedež v ZDA...  |  Pivovarna Tuzla z novo linijo za PET program  |  Ribogojnica Fonda leto po vstopu Italijanov ohranja svojo usmeritev  |  NIJZ poziva k sodelovanju v nacionalni prehranski raziskavi  |  Zelena luča za obdavčitev sladkih pijač  |  Icelandic Glacial vstopa na kitajski trg  |   ||
   

dr. Tome Nenovski: Devalvacija denarja? NE!

13.11.2012
POGLED IZ MAKEDONIJE
 
Piše: dr Tome Nenovski,
univerzitetni profesor, bivši namestnik guvernerja NBRM
 
Prej špekulativen kot realen cilj in potreba se v javnosti Republike Makedonije občasno spodbuja ideja o devalvaciji denara. Zagovorniki tega ukrepa menijo, da bo devalvacija zmanjšala uvoz in povečala izvoz, kar bi znižalo trgovski deficit države. To drži. A točno je tudi to, da bi bile v sedanjih pogojih upravljanja take pozitivne spremembe kratkotrajne. Po drugi strani pa bi v situaciji, ko je ogroženo domače gospodarstvo, glede na dogajanje v svetovnem gospodarstvu, devalvacija denarja povzročila precej negativnih učinkov. Pri možni devalvaciji bi se nakupna moč državljanov in podjetij, ki razpolagajo z denarjem, za odstotek zmanjšala takrat, ko bi hoteli kupiti blago, katerega cena je vezana na devizno klavzulo. Njihovo povpraševanje za blagom in storitvami bi se še naprej zmanjševalo in samo še dodatno krepilo sedanje recesivne pojave v gospodarstvu. Za ustrezen odstotek devalvacije bi se znižala tudi realna vrednost denarskega depozita državljanom in podjetjem. To bi lahko hitro zmanjšalo njihovo zaupanje v denar, kar je pojav, ki se je zgodil v času krize.
 
Devalvacija bi lahko povzročila velik problem za ekonomske subjekte, ki so zadolženi pri bankah na osnovi pogodb za kredit z deviznimi klavzulami. V takih primerih bi si za vrnitev teh kreditov morali zagotoviti precej več denarja v denarih. Dodatni problem za podjetja bo zagotavljanje denarov za nakupe deviz, s katerimi morajo odplačevati kredite, ki so jih dobili v tujini. 
 
Prej špekulativen kot realen cilj in potreba se v javnosti Republike Makedonije občasno spodbujaideja o devalvaciji denara. Zagovorniki tega ukrepa menijo, da bo devalvacija zmanjšala uvoz in povečala izvoz, kar bi zmanjšalo trgovski deficit države.
 
Devalvacija bo poslabšala realizacijo proračuna Makedonije. Za naknadno vračanje kreditov, vzetih v tujini in dolgov pri domačih bankah na osnovi prodanih državnih zapisov v denarih z devizno klavzulo, bi iz proračuna morali vzeti dodatna denarska sredstva. "Enkratna” devalvacija bi lahko povzročila poslabšanje denarske likvidnosti in bank. V primeru povečanega povpraševanja za denarji pri vsakodnevnih potrebah bodo državljani zamenjali svoje devize v bankah za denare po višjem deviznem tečaju. Banke, ki so se pred tem zadolžile v tujini, bodo morale dati večjo vsoto denarov za nakup deviz pri odplačilih kreditov. To bi lahko zmanjšalo denarsko likvidnost bank, povečalo njihove obrestne stopnje in znižalo kredite za realen sektor. Vse skupaj pomeni, da je lahko devalvacija denara zelo boleča. Zaradi tega moramo na vprašanje, če je treba izzvati devalvacijo denara v obstoječem ekonomskem okrožju, odgovoriti energično - NE!

 
 
 
 
back to top