IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Petek, 17.11.2017 || Lidlov poslovni hackathon bo jutri  |  AB InBev ustoličil novega direktorja za Severno Ameriko  |  Za SEMPL št.19 kar 89 tekmovalnih prijav   |  Zajtrk za več kot 260.000 otrok po vrtcih in šolah  |  Vabilo na četrto FMCG konferenco revije InStore v Beograd 23. novembra  |  Sodišče zavrnilo veljavnost lex Agrokor v Sloveniji  |  Atlantic Grupa je v ZDA začela s proizvodnjo paštete Argeta  |  20. Slovenski festival vin odpira vrata   |  Zmagovalec natečaja Lidlov mladi vinar je Jernej Žorž z vinom zelen  |  Mlečno-predelovalni sektor predstavil zaveze odgovornosti  |  Colruyt uvaja novosti prek spleta  |  Sainsbury's prvi uvedel tehnologijo izolacije hladnega zraka  |  Nemška Gea prevzema pomurski Vipoll  |  Prenovljena Idea "Beograđanka"  |  Heineken Hrvaška v Karlovcu odprl zeleno skladišče  |  Lepotna blagovna znamka The Body Shop v Sloveniji  |  E. Leclerc ostaja v vodstvu, Carrefour zmanjšal zaostanek  |  MAC Cosmetics v sredo odprl prvo trgovino   |   Židan: "Danes smo vsi skupaj ena družina!"  |  Lidlov mladi vinar Jernej Žorž iz Vipavske doline  |   ||
   

dr. Mladen Vedriš: Turizem kot industrija

26.06.2012
POGLED IZ HRVAŠKE
 
Piše: prof. dr. Mladen Vedriš
 
Včasih izgleda, kot da postaja tale naša zemeljska krogla vse manjša. Zakaj? Ker nas je na njej nastanjenih več kot 7 milijard. Pred 50-timi leti nas je bilo za pol manj; vsi na istem prostoru. Nekaj podobnega, kot bi se v enakem stanovanju podvojilo število stanovalcev. No, zdi se, da nas je še več tudi zaradi tega, ker se komunikacija in interakcije dandanes dogajajo v realnosti. Istočasno se telefonira in bere e-pošta, pogosto ste istočasno med vožnjo tudi na sestanku...Velja pripomniti, da se potuje vse pogosteje. Včasih poslovno, včasih turistično; neredko poslovno in turistično hkrati. In sedaj smo pri naslednji domači nalogi. Zakaj se potuje na Hrvaško, kako pogosto in ali k nam prihajajo turisti znova vsaj čez kako leto? Glede na aktualni letni čas in temperature je prva misel naslednja: zaradi čistega morja, nekaj sonca in akvatorija, ki je njihova dejanska navtična destinacija. In potem tedensko štejemo goste in nočitve, prometni izkoristek avtocest v sezoni; koliko avtomobilov nam je pripeljalo turiste - kopalce v stotih poletnih dneh. In pa, koliko (turističnega) blaga so le-ti iz takšnih ali drugačnih razlogov pripeljali s seboj.
 
Toliko o tem rednem početju in dogajanju v glavni turistični sezoni. Profitabilni turizem pa živi izven glavne sezone. Začne se s septembrom in lahko traja vse do Božiča. Ime mu je kongresni turizem. Potrošnja na obiskovalca in primerjava dnevne porabe je dvakrat ali celo trikrat višja od povprečja čez poletje. Kongresni turisti najpogosteje plačujejo s karticami ob enem samem pogoju in kalkulaciji, to pa je value for a money. Potrošnja jevezana na doživljaj in kvaliteto skupne ponudbe, poseže se po precej višji premiji od standardne. So pa za dosego česa takšnega večje tudi zahteve: sodobne kongresne dvorane, bližina letališč, zabava in šport, začenši z nočnim življenjem, pa vse do golf terenov.

In kaj je še turizem tega novega obdobja: turizem doživljaja ali adrenalinski turizem. Vzponi na Velebit ali Biokovo, spuščanje s kajakom skozi kanjon Cetine, slapovi Krke, konji in jahanje, ogledi Sinjske alke, šole jadranja, potapljanja... Tak dopust ob pestri izbiri doživljajev je podoben načinu izbiranja kot je tisti pri zajtrku ob kulinarično popolni švedski mizi. Seveda tega, da se zagotovi bivanje v kvalitetnih hotelih ni treba posebej poudarjati. To je aranžma, ki je atraktiven in profitabilen ter nad konceptom iz 60-tih let...Pričel sem z ugotovitvijo, da nas je na istem prostoru več in v podobnem razmerju smo postali tudi zahtevnejši. Močnejši avto, boljše klimatske naprave, bolj zdrava hrana in predvsem privlačnost, atraktivnost v doživljaju izven standardnega okvirja življenja. Kongresi in poslovno druženje, zdravstveni turizem, gastronomija visokega dosega, navtika čistega morja in opremljenih marin, doživljaji na kopnem in na morju. Vse skupaj pa z željo, ponoviti v naslednji sezoni na naslednjih počitnicah.T
 
 ovrsten turizem pomeni nekaj takega, kot da država proizvaja (tudi) sladkorno repo, a v glavnem prodaja čokolado. Strokovnjaki v takem primeru pravijo, da takrat taka država močno razvija konkurenčne prednosti nacije, namesto da bi izkoriščala naravne komparativne danosti. Tudi tu se skriva del skrivnosti, zakaj Nizozemska ali Švedska ustvarjata precej višji BDP na glavo prebivalca od tistega, ki ga dosegajo po naravnih danostih sicer bogate države tega ali onega kontinenta. Hrvaška to zgodbo lahko prepozna tudi po svojem ladjedelništvu. Ali bo gradila ladje za oskrbo naftnih in plinskih offshore platform ali pa bo ostala na enostavnih, z majhno dodano vrednostjo, a z velikimi volumni? Ali bo izvažala sadje, zelenjavo in cvetje iz rastlinjakov, z uporabo sončne energije v proizvodnji, ali pa bo skrbela za preskrbo tujih turistov na naši obali z enakimi izdelki iz njihovih držav? To ni samo retorično, ampak še kako tudi plačilno-bilančno vprašanje.  

 
 
 
 
back to top