IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Nedelja, 28.05.2017 || Puklavec Family Wines z minimalno izgubo  |  Dan odprtih vrat Vinakoper   |  Kalčkova nova trgovina v ljubljanskem BTC-ju  |  V Ljubljani "sprehod" najdaljše rolade Gorenjka   |  Nagrada 10 let brezplačnih nakupov v Lidlu Slovenija gre v Slovenske Konjice   |  Junija prve ameriške Lidlove trgovine, ki so (bodo) za tretjino večje  |  Danes Citypark za 15. rojstni dan na Špici pripravlja glasbeno-modni dogodek  |  Auchan razširil ponudbo v kategoriji lepotilnih izdelkov  |  Agrokor bo Konzum v BiH zamenjal z Mercatorjem  |  Družba Mastercard v podporo projektu Botrstvo   |  Zlatna džezva vabi na kavo v Citypark  |  Direktor Carrefourja podpira lastne blagovne znamke  |  Mercator z Akademijo Radi imamo domače v Marezigah  |  Vsi vzorci hrane po požaru na Vrhniki skladni s predpisi  |  Amazon odprl prvo fizično knjigarno v New Yorku (na Manhattnu)  |  V Beogradu se danes zaključuje največja "mystery shopping" konferenca  |  Danes na dražbi v Mariboru 6000 litrov Vinagovih penin  |  Ormož od danes bogatejši za novo dm prodajalno  |  Walmart nadaljuje z uspešnim poslovanjem v Kanadi  |  Znova bo dovoljeno točenje alkohola na športnih prireditvah  |   ||
   

dr. Mladen Vedriš: Konkurenčnost – maraton in … občasno sprint

12.11.2012
POGLED S HRVAŠKE
 
Piše: prof. dr. Mladen Vedriš 
 
Gospodarska kriza je prišla hitro; traja dalj od pričakovanj; odloča o rezultatih volitev, menja vlade in ustvarja nov relief političnih ter družbenih odnosov sodobnega sveta.          
In v tej krizi nekatere države še kar naprej zaostajajo, medtem ko manjšemu delu uspeva ohranjati svoj položaj in ga celo utrjevati. In zakaj je tako? Zemljepisna lega, pričakovanja, želje, opredelitev ali – nekaj precej bolj izmerljivega. Kakovost upravljanja, stabilna makroekonomska politika, razumevanje in partnerstvo v svetu dela in kapitala, sindikatov in podjetnikov, ustvarjajo na eni strani kohezijo, na drugi strani pa zavest o tem, kakšne so trenutne okoliščine in kaj je potrebno storiti, da v takem svetu danes lahko uspeš.
Biti uspešen: osmisliti, organizirati, upravljati … na, v danih okoliščinah, čim bolj optimalen način. Tajvan je poizkusil v tekstilni industriji z majicami. Ko je spoznal ameriški trg, je prišel nov predlog: lahko ponudimo obleke in kopalke? Lahko, se je glasil odgovor, če gre za prepoznavno znamko in vrhunsko kakovost materiala. Znamka se kupuje v Parizu in Milanu, šivajo ga v celotni regiji, financiranje je organizirano v Tajvanu, potem pa ga prodajo (tudi) v ZDA, kjer se je vse skupaj začelo – z majicami. Nizozemska je med vodilnimi proizvajalci čipsa. Krompir za proizvodnjo se goji v celi vrsti držav, tehnologija, nadzor, trženje, finance … pa zelo dobro uspevajo na Nizozemskem. Italija proizvaja in izvaža keramične ploščice, toda le redkokdo ve, da vrednost izvoza opreme za proizvodnjo teh ploščic presega vrednost izvoza tega izdelka. Vsem omenjenim primerom je skupna konkurenčnost. Gradi in ustvarja se z znanjem in organizacijo, vsa potrebna sredstva in sestavine pa se dobavljajo iz globaliziranega sveta.
 
Vlaganje v infrastrukturo in opremo, še posebej pa v strokovne veščine, znanje ter inovacije, so pot, po kateri se pride do uspeha.
 
Biti dober pomeni – biti konkurenčen. In – kakšen je tukaj vrstni red? Prvo deseterico tvori naslednjih 10 držav: Švica, Singapur, Finska, Švedska, Nizozemska, Nemčija, ZDA, Velika Britanija, Hong Kong in Japonska. 
 
Po pravkar izdanem vrstnem redu lestvice v Ligi prvakov je zanimiv tudi pogled na podatke tranzicijske in regionalne lige. Kdo je torej najboljši? To so: Češka (39. na svetu), Poljska (41.), Slovenija (56.), Madžarska (60.), Bolgarija (62.), Slovaška (71.), Črna gora (72.), Romunija (78.), Makedonija (80.), Hrvaška (81.), BiH (88.), Albanija (89.) in Srbija (95.). Države v tranziciji so popustile na področju delovnih mest in BDP-ja; slabše gre le še Grčiji, Španiji in Portugalski, ki so zapostavile industrijo in izvoz. Namesto, da bi tekle maraton, so se odločile za sprint. Vlaganje v infrastrukturo in opremo, še posebej pa v strokovne veščine, znanje ter inovacije, so pot, po kateri se pride do uspeha. Za konec pa še to. Namesto čudenja trenutnemu položaju na seznamu konkurenčnosti, je veliko bolje, da države iz podatkov o izkazanih in javno predstavljenih primankljajev ustvarijo realističen in konkreten program sprememb ter odstranijo pomanjkljivosti, ki jim kažejo rumen oziroma celo rdeč karton. Začeti je potrebno s sprintom, toda razporediti moč in koncentracijo za maraton.

 
 
 
 
back to top