IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Četrtek, 18.01.2018 || Mercator s skakalci spodbuja zdrav slog življenja (VIDEO)  |  Obrat Mipa v Kromberku (dokončno) kupuje Pivka Perutninarstvo  |  Sodišče priznalo za 4,1 milijarde evrov terjatev do Agrokorja  |  Prodaja avokada se utegne letos podvojiti  |  Trgovec Iceland do leta 2023 brez plastičnih pakiranj  |  Ferrero postaja tretji največji svetovni proizvajalec čokolade  |  Plodine v Puli odprle objekt št. 81  |  Manj ovir za GSO  |  Tuševa zvezdica se je danes začela v Ljubljani   |  Družba Mlino 77,6-odstotna lastnica Mlinotesta  |  Sejmi v organizaciji Pomurskega sejma leta 2018...  |  Pivovarni Laško in Pristopu priznanje PRO PR Awards  |  Evropska komisija predstavila strategijo za boj proti plastičnim odpadkom  |  Prihaja Dindr - aplikacija za iskanje partnerja prek hrane  |  Zaživel zakon o prepovedi oglaševanja alkohola  |  Skopski pazar nič več v poslovanju z marketi  |  Hrustljava novost - Manner Knuspino  |  Trgovina Snage brez embalaže bo na ljubljanski tržnici  |   EU za promocijo evropskih kmetijskih proizvodov 169 milijonov evrov  |  Gorivo se je podražilo  |   ||
   

dr. Mladen Vedriš: Kaj pomeni višina rasti BDP-ja?

23.05.2012
POGLED IZ HRVAŠKE
 
Piše: prof. dr. Mladen Vedriš
 
Eno najvažnejših pravil, na katere je treba pazitiob ekonomskih napovedih, je dejstvo, da karkoli se bo že zgodilo,se že dogaja. (S. Porter)
 
Današnji čas je čas analitičnega merjenja. V olimpijskem bazenu se zmaguje za en sam zamah; v teku za odtis enega samega športnega copata. Ko se vplačujeta premija zavarovanja in registracija avta, se natančno izmeri, koliko je izpušnih plinov; v sestavi živil na drugo ali tretjo decimalko se pokaže organska sestava; zatem sol, sladkor, začimbe, aditivi,... In tako, v vsakdanjem in rednem življenju, se vedno bolj nadzira količina energentov in vrednost prihranka pri gretju; z zamenjavo materiala, ki so ugodni tako ali drugače – po takšni ali drugačni tabelici. In sedaj se prihaja do (makro) ekonomije. Kaj se tu meri in kaj je pri tem še posebej pomembno? Kaj je s to, tako pogosto citirano stopnjo rasti BDP-ja? Osebni spomin, ki ima poseben pečat, seže v čas obiska ekonomski supersili; kot gost Ekonomskega odbora predsednika te države, ob gori knjig, tabelic in podatkov, je bil v dnu sobe veliki pano, na katerem sta bili zarisani (le) dve črti – krivulji. Ena - črna je bila v padajočem položaju (mesečni, kvartalni pregled), druga, tista rdeča, pa se vzpenja, tako mesečno kot kvartalno. Na vprašanje, kaj je to, je ob nasmešku sledil neposreden odgovor.
 
To je tisto, kar je edino pomembno na konferencah predsednika za medije in je vezano na ekonomsko stanje nacije. Krivulja, ki pada, je nezaposlenost, krivulja pa, ki se dviguje, predstavlja rast nacionalnega BDP-ja. Ta dva podatka sta za skupno populacijo najzanimivejša in najpomembnejša. Če nezaposlenost pada, to pomeni, da vedno več ljudi dela in pridobiva dohodek zase in svoje družine. Istočasno to pomeni, da so socialni transferji in javni stroški nižji. Tedaj je družba stabilnejša in manj podložna socialni eroziji. Na drugi strani pa črta – rast BDP-ja pomeni, da vsi zaposleni skupno ustvarjajo več nove vrednosti kvartalno in letno, ki se tako lahko bolj učinkovito tudi razdeli: za (osebno) porabo, za varčevanje , za investicije, za podpore v novo investiranje in zaposlovanje. Pa smo spet na Hrvaškem? Zakaj je pomembno, da je stopnja rasti BDP-ja s pozitivnim predznakom? Zato, ker v nedogled tega agregata ni možno zniževati, in potem za razne namene trošiti vedno več in več. Tej razliki se reče deficit in sicer najprej državnega proračuna, zatem pa še skupne javne porabe (fondov, javnih podjetij, lokalne samouprave), ki jo je treba izplačati. Kako? S prodajo lastnine in/ali zadolževanjem. A lastnine se ne da prodajati ves čas in stalno, ker je neskončno dolgo enostavno ni in jo enkrat zmanjka. Zadolžiti se je, pač, treba (in to vedno težje in dražje) za refinanciranje dolgov, nastalih že prej: javna poraba, osebna poraba, infrastruktura – od avtocest do športnih dvoran. In zaradi tega, serija slabih BDP rezultatov (2009: -6,0 odstotkov; 2010: -1,2 odstotka; 2011: 0,0 odstotka) odpira uganko v letu 2012. Klub možnih poražencev znotraj EU je (tudi za letos) že sestavljen: Grčija  (-4.4 odtotka), Portugalska (-3.3), Španija (-1.8), Italija in Slovenija (-1,4), Hrvaška (napovedanih: -1,2 odstotka). Istočasno so tu tudi ostali: Poljska (2.7), Slovaška (1.8), Avstrija (0.8), Romunija (1.4)...
 
Zatorej, če želimo povečanje življenjskega standarda, če želimo, da se s polic trgovin od osebnih potrebščin do trajnih potrošnih dobrin kupuje več, ter da so vlaganja v streho nad glavo večja, je treba več tudi ustvarjati. Ne dominantno jemati več zunanjih kreditov ali prodajati obveznice, kar pomeni, da upokojenci iz Arizone ali Minnesote in delničarji te ali one banke oziroma fonda le zadovoljno ugotavljajo, da bodo tudi v naslednjih letih dosegali zanesljive in visoke dohodke v korist svojih pokojnin iz denarnih vlaganj s tega tranzicijskega tržišča. Za hrvaško državo in ekonomijo je odločilnega pomena pritegniti več novih investicij, več "green fieldˮ investicij, da vlagatelji verjamejo v to ekonomijo in da so vanjo pripravljeni vložiti, da bi dosegli in si z lokalnimi partnerji razdelili doseženo oplemeniteno vrednost. Angažirati tuje varčevanje za investicije v domača delovna mesta pomeni, da se ustvarja tudi kupna moč za novo domačo porabo.
 
To je formula, po kateri, recimo Slovaki, proizvajajo največ avtomobilov na prebivalca v Evropi, po pomenu in velikosti zunanjih investicij pa jim sledijo Čehi, Madžari in pribaltske države, kaj pa mi? Polemike imamo okrog te ali one statistike. Ker večji BDP, povečano zaposlovanje, ni le statistika "per seˮ, ampak končni rezultat in pokazatelj uspeha ali neuspeha skupne ekonomske razvojne politike. Konkurenčnost države pomeni naslednje. Kvalitetni javni servisi – izobraženi in motivirani ljudje – nove tehnologije – dolgoročno varčevanje - profitabilno investiranje in – še malo več pameti in sreče (primernega timinga). Bez vsega tega krivulje in grafi iz našega primera postanejo še kako problematični, in s spremenjenim predznakom. Tista temna (nezaposlenost) raste, rdeča (BDP) pada. In v tem trenutku ne more veljati ukaz: zaustavite Reuters, ampak: poženimo ekonomijo.

 
 
 
 
back to top