IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Sreda, 20.09.2017 || Nove nagrade za Plantaže na Austrian Wine Challenge 2017  |   3. FMCG Summit Zagreb - prijavite se po "first minute" ceni!  |  Gorenju Licensing nagrada za inovacijo 2017  |  Caviar Biosistem letos začenja gradnjo obrata za predelavo rib  |  Pestra zasedba na koprskem festivalu Sladka Istra  |  Festival kranjskih klobas in polke v Ohiu obiskalo 1200 ljudi  |  Nagrada za jabolčne sokove Grčin na ocenjevanju v Londonu  |  Hitra rast podjetja Delta Agrar  |  Agrokor zahteva priznanje izredne uprave v Črni gori  |  Afriški trgovec ponuja plačilo s kripto valuto (VIDEO)  |  V Podgorici odprli Logistični center Voli  |  BAT z novim obratom vrednim več kot tri milijone evrov  |  Red bull tek na velikanko Luki Kovačiču  |  Podjetje Spar Slovenija pomagalo očistiti reko Muro  |  V jesen z retro Jeruzalemčanom  |  Nestlé se zavezuje k zmanjšanju vsebnosti sladkorja  |  Podnebne spremembe ogrožajo proizvajalce kave  |  Neenotnost glede obdavčitve internetnih velikanov  |  Spletna trgovina Mimovrste upihnila 15. svečko  |  Obeta se odličen letnik grozdja  |   ||
   

dr. Mladen Vedriš: Investicije – zdravilo, a kdaj in kako?

29.03.2012
POGLED IZ HRVAŠKE
 
piše: prof. dr. Mladen Vedriš
 
Bolj ko je ura enostavna, bolje deluje.            (Nemčija) 
 
Velika gospodarska kriza, ki je stresla svet (1929 - 1933), je bila premagana z idejo J. M. Keynesa, ki je spoznal potrebo ustvarjanja dodatne potrošnje, ki jo lahko zagotovijo investicije, začete s politiko cenenega denarja (nizke obresti), in vzporedno z močnim spodbujanjem  javnih del – predvsem v infrastrukturi. V današnji, vnovični globalni krizi, so v ZDA prišli do zaključka, da je veliko število  zelo pomembnih infrastrukturnih projektov (mostovi, viadukti, hidroelektrarne...) zgrajenih pred več kot sedemdesetimi leti. Kot javne investicije, ki so takrat množično  zaposlovale, ustvarjale povečano kupno moč, angažirale celo vrsto podjetij – in tako vse po vrsti podpirale skupno ekonomsko aktivnost na nacionalnem in mednarodnem načrtu. Kako pa danes stojijo stvari z investicijami,  v svetu, Evropi in posledično na Hrvaškem? Na globalni ravni (predvsem v ZDA) je od leta 2008 zelo pomembno vse, kar je investirano (vloženo) v stabilizacijo finančnega sektorja in sicer  predvsem vodilnih bank. Zatem je na vrsto prišel realni sektor in podpora avtomobilski industriji, pogodbe z letalsko industrijo in fiskalna podpora novim tehnološkim investicijam, a znotraj nacionalnih meja. Ukrepi so dosegli odmevne rezultate. Finančni sektor je stabiliziran, tudi predelovalna industrija v tem delu mandata predsednika Obame beleži rast proizvodnje in rast zaposlenosti. Napredek je dosežen ne le glede na to, ampak tudi kar zadeva pozitivne vplive na plačilno bilanco ter znižano raven zunanjega  zadolževanja.             
 
Evropa oziroma Evropska unija je reagirala z določenim časovnim  odmikom, a vseeno odločno. Vodilni ekonomiji Nemčije in Francije sta ravno tako vložili velika sredstva v stabiliziranje in finančni sektor ter (ponovno) v avtomobilsko industrijo, ki se ob gradbeništvu ocenjuje za začetnika gospodarske rasti. Skrivnost je v njihovi bazični povezanosti in usmerjenosti glede na vzpodbujanje  proizvodnje in zaposlenosti v nizu praktičnih dejavnosti.             
 
Kako pa je z nami na Hrvaškem?  Investicije so od polovice 90-tih let  stalno prisotne, a kakšne in na kateri osnovi? Začelo se je z gradbeno obnovo porušenega dela države po agresiji in vojni (1995 - 2000), zatem (od 2002...) pa se je nadaljevalo z visokimi vlaganji v izgradnjo predvsem cestne infrastrukture. Ocenjuje se, da je bilo tu vloženih več kot 7 milijard evrov  (seveda) kreditnih sredstev. Finančno-bilančni problem je, ker se s svojimi prihodki (cestarine) še zdaleč ne morejo odplačati stroški vzdrževanja, kaj šele dolgovi kreditov za ceste. Vprašanje je, zakaj? Zaradi tega, ker logistično ustvarjen novi gospodarski prostor vzporedno ni bil razvojno dopolnjen s privatnimi investicijami, da bi konkurenčno sposobne industrije proizvajale, izvažale in zaposlovale. In obratno – glavni udar v času krize je ob gradbenem  sektorju doživela predelovalna industrija.             
 
In kaj sedaj, kako naprej? Najave vlade glede novih investicij v sektorju infrastrukture so dobrodošle, ampak z dvema  pomembnima pogojema. Prvi je ta, da se investicijska klima mora s širjenjem predelovalne industrije v celoti popraviti, drugi pogojpa nalaga obvezo, da ne sme biti novega zadolževanja. Izvori financiranja se morajo vezati na krepitev green field investicij z vključevanjem  domačega in tujega privatnega kapitala kot so to na urejen in pregleden način naredili na Češkem, Slovaškem, Madžarskem, Poljskem... Pravzaprav je to enostavno, ker država z 4,5 milijona prebivalcev, ki je dolžna skoraj 50 milijard evrov , alternative za boljše življenje svojih državljanov niti nima. Ne gre torej za vprašanje, ali javne ali privatne investicije. Edina dobitna kombinacija je, da so potrebne oboje. Tako javne, a fokusirane in učinkovito upravljane ter privatne, ki pa temeljijo na skupni konkurenčni sposobnosti, da v okviru nacionalne države domači in tuji vlagatelji  investirajo dobičkonosno. Le in samo tako raste optimizem potrošnikov in s tem njihova realna potrošnja.  Začelo se je z gradbeno obnovo porušenega dela države po agresiji in vojni (1995 - 2000), zatem (od 2002...) pa se je nadaljevalo z visokimi vlaganji v izgradnjo predvsem cestne infrastrukture. Ocenjuje se, da je bilo tu vloženih več kot 7 milijard evrov in sicer  (seveda) kreditnih sredstev.

 
 
 
 
back to top