IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Sobota, 18.11.2017 || Lidlov poslovni hackathon bo jutri  |  AB InBev ustoličil novega direktorja za Severno Ameriko  |  Za SEMPL št.19 kar 89 tekmovalnih prijav   |  Zajtrk za več kot 260.000 otrok po vrtcih in šolah  |  Vabilo na četrto FMCG konferenco revije InStore v Beograd 23. novembra  |  Sodišče zavrnilo veljavnost lex Agrokor v Sloveniji  |  Atlantic Grupa je v ZDA začela s proizvodnjo paštete Argeta  |  20. Slovenski festival vin odpira vrata   |  Zmagovalec natečaja Lidlov mladi vinar je Jernej Žorž z vinom zelen  |  Mlečno-predelovalni sektor predstavil zaveze odgovornosti  |  Colruyt uvaja novosti prek spleta  |  Sainsbury's prvi uvedel tehnologijo izolacije hladnega zraka  |  Nemška Gea prevzema pomurski Vipoll  |  Prenovljena Idea "Beograđanka"  |  Heineken Hrvaška v Karlovcu odprl zeleno skladišče  |  Lepotna blagovna znamka The Body Shop v Sloveniji  |  E. Leclerc ostaja v vodstvu, Carrefour zmanjšal zaostanek  |  MAC Cosmetics v sredo odprl prvo trgovino   |   Židan: "Danes smo vsi skupaj ena družina!"  |  Lidlov mladi vinar Jernej Žorž iz Vipavske doline  |   ||
   

dr. Mladen Vedriš: IMF in proračun – ali je sploh kdo zadovoljen?

28.02.2012
POGLED IZ HRVAŠKE
 
Piše: prof. dr. Mladen Vedriš
 
Uspeh je znati, kako preživeti težke čase. Dobre bomo preživeli vsi (G. Dyke) 
 
Aktualne nizke temperature na odprtem so imele svoje nasprotje v visoki napetosti hrvaških javnih financ. Kako bodo misija IMF-ja in zatem še pomembne rating agencije ocenile hrvaško ekonomsko in finančno stvarnost in iz take ocene ustvarile sliko o naši perspektivi in bodočnosti. Taka ocena vpliva na možnost refinanciranja prispelih obvez, novo zadolžitev v letu 2012 in tisto, kar ni najmanj pomembno – višino obrestne stopnje. Naj zgolj zaradi primerjave omenim, da bodo v tekočem letu hrvaškega proračuna skupne materialne razlike med izdatki in prihodki v višini 8,8 milijarde kun (1,2 milijarde evrov). Za subvencije (kmetijstvo, železnica,...) je usmerjenih 5,5 milijarde kun (725 milijonov evrov). Obresti po prispelih obvezah za kredite države so v vrednosti osmih milijard kun. Ali drugače zapisano. Na skupni zunanji dolg Republike Hrvaške, ki znaša približno 46 milijard evrov in se navezuje na obveznosti države, podjetij, bank in državljanov, močno vplivajo zgolj enoodstotno točko višje obresti, ki znašajo kar 470 milijonov evrov. To pa je zaradi primerjave že seštevek, ki je približno enak pričakovanemu znesku, ki bi se moral doseči s povišanjem stopnje PDV-ja s 23 na 25 odstotkov. Z eno samo potezo pisala…Zgolj ena taka ali drugačna ocena nekoga iz mednarodne finančne žirije in naenkrat bomo dolžni toliko in toliko več.             
 
Tak okvir možnega dogajanja in razpleta jasno nakazuje vso pomembnost razgovorov in pregovorov z mednarodnimi finančnimi institucijami. Prepričanje, da lahko Hrvaška doseže trajno in stabilno gospodarsko rast, ki bo zmanjšala tveganja in pomeni zanesljivo odplačevanje zunanjih dolgov: glavnice in obresti. Pravo vprašanje, ki pa se bolj kot na sedanjost in prihodnost nanaša na (bližnjo) preteklost, je, zakaj smo postali tako zelo zadolžena država? In, ali je bil ta zunanji dolg usmerjen v krepitev ekonomske kapacitete nacije, ki bi ga le v takem primeru bila zmožna odplačevati?V tem kontekstu se lažje razume in odčita del vsebine Zaključne izjave misije IMF-a (s 3.februarja 2012), po obisku Hrvaške, ki precej jasno in neposredno vsebuje ocene preteklosti z jasnimi obvezami v sedanjosti in prihodnosti.  „Možnostiza rast so slabe zaradi globoko zakoreninjenih strukturnih rigidnosti in problemov s konkurenčnostjo. Ob nespremenjeni politiki so gospodarske možnosti v letu 2012 in srednjeročnem času slabe…"  
 
Prociklične restriktivne fiskalne mere med vrhuncem krize niso zadostovale, da bi se izognili znatnemu poslabšanju javnih financ. Dinamika javnega dolga ob nespremenjeni poltiki ni vzdržna. Cilj fiskalne konsolidacije mora biti znižanje zadanih postavk med prihodki in odhodki. Izvedba zastarelih strukturnih reform je nujna, da bi se poboljšala konkurenčnost in da bi se dosegla zadovoljiva rast v srednjeročnem obdobju. In tako dalje. V glavnem resne ocene in opozorila ter grenka zdravila. V tem makroekonomskem okvirju svoje dodajajo tudi aktualni domači podatki. Na Zavodu za zaposlovanje se je prijavilo novih 35.726 oseb (januar 2012), med katerimi jih je v nezaposlenost z delovnega mesta „ padlo" 24.071.  Ogromna večina jih je iz industrije, trgovine, gradbeništva, gostinstva... V enem samem mesecu je zdaj veliko takih, ki ne bodo imeli dosedanje kupne moči, ne bodo zmogli plačevati davkov in prispevkov za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, za lokalno samoupravo... Mnogi med njimi bodo kmalu postali uporabniki socialnih pravic, za katere bo moral dohodke prispevati nekdo drug. Iz uvodnega dela je jasno razvidno, da to v osnovi ne bo več možno doseči na dosedanji način, kot se temu reče elegantno, s prilivom kapitala iz tujine. Enostavneje zapisano, to je bilo „varčevanje", ki pa se je z večkratnimi obrestmi vrnilo na Hrvaško.
 
Z eno samo potezo pisala…Zgolj ena taka ali drugačna ocena nekoga iz mednarodne finančne žirije in naenkrat bomo dolžni toliko in toliko več. 
 
Zakaj o vsem tem toliko? Iz enostavnega razloga, ker je to tista „velika slika", ki pomembno uokvirja pogoje poslovanja in naše življenje. Ravno tako jasno kaže in sporoča, da ni več časa za prestavljanje česarkoli in jemanje nekih novih time outov. Preobrat mer ekonomske politike v smeri podpiranja novih vrednosti, novega blaga in izdelkov na hrvaškem prostoru, a vedno bolj tudi zunaj, je hrvaško biti ali ne biti. Izvoz na glavo prebivalca iz Češke, Slovaške, Madžarske, Slovenije je večkratno višji kot je hrvaški. In ko rečemo višji, to pomeni dvakrat, trikrat ali celo štirikrat višji in ne zgolj za nekaj odstotnih točk. Hkrati to pomeni, da sta za toliko in toliko večja proizvodnja in zaposlenost, ter da so precej višji tudi plačani davki, ki polnijo proračun: državnega in tiste lokalne. Ko je tega več, je lažje tudi uvažati, ker je plačilna bilanca lahko in mora biti uravnotežena. Takrat je lažje plačevati odplačila kredita, na taki prosperitetni osnovi pa so tudi obresti nižje.Vse to pa Hrvaška lahko in mora narediti in zdaj postaja bolj jasno, da to ni posel, ki se ga je treba lotiti, ker to zahteva katerikoli mednarodni naslov. To je posel in odgovornost do lastnih državljanov, volilcev, davčnih obveznikov, nacije, ki želi biti (ekonomsko) bližje hladni Skandinaviji kot pa toplemu soncu nekih mediteranskih turističnih konkurentov, in nič manj atraktivnih destinacij. A le od turizma, zgolj od turizma, mesec ali tri mesece na leto, vsa država ne more živeti. Ne, dvanajst mesecev... 

 
 
 
 
back to top