IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Torek, 25.09.2018 || Prenovljeni Center Vič potrošniško izkušnjo dviguje na novo raven  |  Malce nižje cene goriv   |  Rekordnih 170 vrst piva na jesenskem Pivo & Burger Festu  |  Plasta lastništvo v Tovarni olja Gea povečala na 92 odstotkov  |  Akcija:"Imam svojo vrečko!"  |  Še 1 dan za zgodnje prijave na 4. FMCG Summit revije InStore, ki bo v Zagrebu 25.oktobra   |  Tesco odprl prvi trgovini Jack's  |  Izdelki za daljši občutek sitosti debitirali v trgovinah Morrisons  |  Jelena Jazić nova direktorica agencije McCann Beograd  |  Delhaize začel z novim formatom trgovine s ponudbo sveže hrane   |  6.5% povečanje prodaje organske hrane in pijače  |  Lidl postavil zbiralne košare za živali v stiski  |  Lepši časi za proizvajalce rezancev  |  Gorenje predstavilo nove pralne in sušilne stroje WaveActive  |  Direktor Beiersdorfa bo v kratkem postal Belgijec De Loecker  |  Eurospin po Italiji in Sloveniji kmalu tudi na Hrvaškem   |  Brantuša:"Spar prihaja v Srbijo!"  |  Vitaminka na sejmu Worldfood Moscow 2018  |  Uspešen 3. dobrodelni Skazin tek Otrok otroku  |  Zavrnili prehransko in okoljsko pobudo  |   ||
   

dr. Mladen Vedriš: Hrvaška nafta, kaj je to?

22.04.2012
POGLED IZ HRVAŠKE
 
Piše: prof. dr. Mladen Vedriš
 
Bistvo biznisa je vedeti nekaj, kar drugi ne  vedo. (A. Onasis)
 
 V življenjepisu vsakega izmed nas, kakor tudi ob predstavitvi vsake države ali regije, se v prvi plan postavljajo moč in kvaliteta, zmožnosti in vrednosti, ki jih ta oseba, področje ali država posedujejo. Posamezna oseba poudarja svojo izobrazbo ali izjemno nadarjenost in se trži: vrhunski športnik, umetnik, maneger... Država se bo na drugi strani, če je to le mogoče, pohvalila s tistim,  kar je  najbolj opazno in kar se najbolj izplača; na primer s tem, da ima bogata nahajališča nafte ali plina, in v tem primeru so prihodki stabilni in v skladu s trendi stalno rastejo.            
 
A kaj je s tisto ogromno večino držav, ki nimajo rudnega in mineralnega bogastva, ki bi bilo omembe vredno, ampak ravno obratno? Da so prisiljeni v uvoz, ki ga bodo drago plačali, ker se morajo njihovi državljani greti in prevažati, ekonomija pa troši gorivo za proizvodnjo in tako po vrsti. Take države in družbe potem iščejo svoj ekvivalent za nafto in plin v vrednostih, ki jih imajo  in so  visoke dodane vrednosti. Na primer, ko gre za Švico, so to Alpe (beri- visoki turizem), bančništvo, ekskluzivna proizvodnja ur... Nemčija – prepoznavnost je industrija opreme visoke tehnično-tehnološke vrednosti; od proizvodnje avtomobilov do energetike... Slovaška, to je država, kjer se v Evropi izdela največ avtomobilov na prebivalca. Kitajska – to je država, kjer je mogoče izdelati  skoraj vse in to po najnižjih cenah. Italija – to je pojem designa, mode in znane italijanske kuhinje. Kaj je tu skupnega? Dejstvo, da vse te nove vrednosti postajajo plačilno sredstvo, žeton v mednarodni izmenjavi; nafta in plin za te države, pogosto celo več od tega.            
 
In sedaj, seveda, kaj je hrvaška nafta? Možna smer je ovrednotenje popolne prometne lokacije; spoj reške ali že jutri  luke na Krku, luke Ploče..., učinkovite železnice in prostorsko izjemno dobro nameščenih letališč ob izkoriščanju vodnih poti. Vse to lahko v naslednjem desetletju naredi Hrvaško atraktivno in z logistično platformo na relaciji EU – globalna okolica. To je jutri. A kaj je lahko hrvaška nafta že danes? To je zagotovo proizvodnja hrane kar pomeni procesno prehrambeno industrijo. Izkoriščanje kmetijskih površin za vzgojo kultur, ki se razvijajo z dodano vrednostjo: vrhunska vina (Dalmacija, Istra, Slavonija), siri (paški sir,...), suhomesnati proizvodi, nacionalna kuhinja, ki zajema vse od tartufov,  belušev do tune in vegete. Vse to je naznaka dela proizvodne ponudbe, ki jo bo lahko Hrvaška kmalu ponudila na tržišču EU, a tudi izven meja: Bližnji in Daljni vzhod .          
 
A postavlja se vprašanje, kako  menjati sebe in se prilagoditi novim časom in okoliščinah? Kako se spopasti z dejstvom, da je večina izvoznih izdelkov starih sodeč po datumu inovacije (še iz bivše Jugoslavije), medtem ko je v  večini tranzicijskih držav, zahvaljujoč novim investicijam, glavnina izvoznih proizvodov posledica novih vlaganj in tehnologij.             
 
Nove okoliščine in nova sociologija odpirata in ustvarjata nove tržne niše. Na primer, ni enostavno takoj odgovoriti na vprašanje, kaj pomeni kratica DINKS. Polni naziv in prevod se glasita: double income, no kids,  pomeni pa dve plači v družini, a tisti brez otrok. To je realnost današnjega časa in ene, za mlado populacijo (prehodne) življenjske faze. Ravno tako tudi starejšo populacijo znotraj zožene družine. Takrat se zahteva vrsta potrebščin, velikost in dimenzija pakiranja, ki sta prilagojena njihovemu načinu življenja. Za tako ponudbo posedujejo tudi ustrezno nakupno sposobnost in visoko raven zahtev: kvalitete, designa, dosegljivo prodajno mrežo...  In tako po vrsti, priložnosti že obstajajo in prihajajo. Kako jih izkoristiti? Kako biti v poziciji in reči, da lahko (mora)  tudi Hrvaška ustvari svoj ekvivalent nafte za uspeh na domačem in zunanjem tržišču, če ne pred drugimi, pa vsaj ne z velikim zaostankom. Spomnimo se programa ZN (Združenih narodov): HRANA ZA NAFTO, v času Zalivske vojne. Kako biti še bolj uspešen v miru, ko pa v krizi skupna potrošnja pada ravno v porabi dveh vrst proizvodov, ki jih išče in potrebuje vedno več ljudi ? To sta hrana in nafta. In za to zgodbo ni najmanj pomembno to, koliko je novih, a ne izgubljenih delovnih mest na Hrvaškem; od kmeta do končnega distributerja, teh novih in novih proizvodov.   
 


 
 
 
 
back to top