IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Sreda, 20.09.2017 || Nove nagrade za Plantaže na Austrian Wine Challenge 2017  |   3. FMCG Summit Zagreb - prijavite se po "first minute" ceni!  |  Gorenju Licensing nagrada za inovacijo 2017  |  Caviar Biosistem letos začenja gradnjo obrata za predelavo rib  |  Pestra zasedba na koprskem festivalu Sladka Istra  |  Festival kranjskih klobas in polke v Ohiu obiskalo 1200 ljudi  |  Nagrada za jabolčne sokove Grčin na ocenjevanju v Londonu  |  Hitra rast podjetja Delta Agrar  |  Agrokor zahteva priznanje izredne uprave v Črni gori  |  Afriški trgovec ponuja plačilo s kripto valuto (VIDEO)  |  V Podgorici odprli Logistični center Voli  |  BAT z novim obratom vrednim več kot tri milijone evrov  |  Red bull tek na velikanko Luki Kovačiču  |  Podjetje Spar Slovenija pomagalo očistiti reko Muro  |  V jesen z retro Jeruzalemčanom  |  Nestlé se zavezuje k zmanjšanju vsebnosti sladkorja  |  Podnebne spremembe ogrožajo proizvajalce kave  |  Neenotnost glede obdavčitve internetnih velikanov  |  Spletna trgovina Mimovrste upihnila 15. svečko  |  Obeta se odličen letnik grozdja  |   ||
   

dr Mladen Vedriš: Hrvaška 2012, na pragu EU

26.01.2012
POGLED IZ HRVAŠKE
 
Piše: prof. dr. Mladen Vedriš
 
Enake podatke se da brati na različne načine. Rast BDP-ja lani (0,5 odstotka na letni ravni) pomeni zaustavljanje dveletnega negativnega trenda (2009 in 2010), a prav tako predstavlja ranljivost v letu, ki se je začelo.
 
Najboljši način predvidevanja prihodnosti je, da jo ustvarjaš (P. Drucker) 
 
Napovedi se gibajo okrog enega odstotka, optimisti in pesimisti pa enaki številki dajejo povsem drugačen predznak. Na ravni evrocone se v celoti najavlja stagnacija in zgolj za nekatere države (Nemčija, Belgija, Francija...) se napoveduje blagi pozitivni predznak. Osrednje vprašanje za evrocono in vse članice EU, vključno s Hrvaško, je kaj se pričakuje v zvezi s skupno ravnijo zaposlenosti.          Boj za ohranitev delovnih mest ter možne (in skromne) nove investicije, ki bodo dvignile raven zaposlovanja, postajajo osrednje vprašanje vsake odgovorne ekonomske politike. Države zaradi tega uvajajo  konkretne ukrepe, ki so pogosto na meji  protekcionizma, vse pa zaradi zaščite lastnega  tržišča in izkoriščanja nacionalne ekonomske kapacitete.Hrvaška ekonomija je plačala visoko ceno krize. V obdobju od leta 2009 do 2011 je bilo izgubljenih 120.000 delovnih mest, predvsem v realnem sektorju. V industriji, gradbeništvu in delno v sektorju trgovine. Če vemo, da imata sezonska zaposlenost v turizmu in poljedelstvu močan vpliv na stopnjo izpostavljenosti krizi, je zaradi tega bojazen še večja. Znižanje ravni zaposlenosti je prizadelo tudi  sektor obrtništva, kjer je število  prijavljenih obrtnikov, in s tem tudi število zaposlenih, znižano. Dejansko stanje je nastalo kot posledica dogajanja v EU ter globalne, a tudi nacionalne krize, ki je na Hrvaškem stalno prisotna že dobro desetletje. Manifestacijsko je bila na svetovnem tržišču preložena  predvsem zaradi visoke stopnje zunanjega zadolževanja v okoliščinah lahko dostopnega in nekoč cenenega kapitala. Prav tako je jasno,  da tako stanje zahteva takojšnje in jasno usklajene odgovorne poteze udeležencev nacionalne ekonomske politike.
 
Nujna sta jasen program in strategija, a tudi podpora gospodarskim aktivnostim; od kvalitetnejše usluge javnih servisov do finančne podpore (HBOR). Program je treba obvezno uskladiti s pomembnimi partnerji iz mednarodnega finančnega kroga, v katerem so MMF (Mednarodni monetarni fond) in Svetovna banka, EU komisije, a tudi rating agencije. Številka zunanjega dolga v višini  47 milijard evrov  je podatek, ki govori sam zase in razume se, da odplačilo in servisiranje (obresti) zahtevata zaupanje upnikov  in njihovo  pripravljenost za refinanciranje znatnega dela teh obvez.  Vse zapisano so okvirji obnašanja države in podjetnikov, v sektorju porabe pa tudi nas državljanov, in sicer vsakega posebej. Spoštljiva raziskovanja (GfK) kažejo, da je (samo) 14 odstotkov vprašanih mnenja, da bodo letos za trajne potrošniške dobrine porabili več kot lani. Polovica (52 odstotkov) jih meni, da bodo za tovrstne namene porabili enako, več kot ena četrtina (28 odstotkov) pa da bodo porabili manj. Hkrati pa za tekoče življenske stroške ena petina prebivalstva (21 odstotkov) že črpa dosedanje rezerve, a iskrica optimizma je v tem, da skoraj ena tretjina (29 odstotkov) še vedno varčuje in predvideva, da bodo nekaj le prihranili. V tekočem letu je odprto vprašanje ravni cen energije, ki se menjajo pod vplivom  ne le  ekonomske ampak tudi možne geopolitične krize. Tu je tudi domača najava, da se pri določanju cen posameznih  oblik energije morata ločiti  socialna in ekonomska komponenta.         
 
Kaj zaključiti?  Leto, ki je v večjem delu še pred nami, bo zahtevno za vse. Vlada mora predstaviti program gospodarskega okrevanja, najti instrumente in sredstva, kako to doseči, in partnerje (delo ter kapital), s katerimi bo to odgovornost lahko razdelila. Podjetniki in poslovni sektor morata narediti vse, da dvigneta lastno raven konkurenčnosti, da bi se uprli pritiskom aktualne krize in možne  pojačane konkurence iz (nove) okolice  EU.   In kaj bo z nami, državljani?  Moramo biti  zadostno motivirani za prispevek na delovnem mestu in okolici dati mogoče več kot kdajkoli, da bi le dosegli vsaj enako kot v preteklosti. In istočasno odprlo lepše možnosti za čas, ki prihaja po letošnjem letu.            In nazadnje, kaj je s sektorjem trgovine? Po biblijskih dobrih sedmih letih (2001-2008) se nadejamo, da ne bo minilo ravno polnih sedem drugačnih let! No, vsekakor ne velja čakati: izvrstnost, kvaliteta, cenovni bonusi, prepoznavanje novih potreb kupcev in tržišča, kljubovanje cenovnim pritiskom in povečevanjem – vse to so pogoji, brez katerih ne bo šlo. Za vse, ki želijo preživeti leto, ki je še pred nami in pričakati vstop v EU – kar zopet pomeni nove in nove izzive, o katerih bo več besed v naslednji ponovoletni kolumni!   

 
 
 
 
back to top