IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Sobota, 18.11.2017 || Lidlov poslovni hackathon bo jutri  |  AB InBev ustoličil novega direktorja za Severno Ameriko  |  Za SEMPL št.19 kar 89 tekmovalnih prijav   |  Zajtrk za več kot 260.000 otrok po vrtcih in šolah  |  Vabilo na četrto FMCG konferenco revije InStore v Beograd 23. novembra  |  Sodišče zavrnilo veljavnost lex Agrokor v Sloveniji  |  Atlantic Grupa je v ZDA začela s proizvodnjo paštete Argeta  |  20. Slovenski festival vin odpira vrata   |  Zmagovalec natečaja Lidlov mladi vinar je Jernej Žorž z vinom zelen  |  Mlečno-predelovalni sektor predstavil zaveze odgovornosti  |  Colruyt uvaja novosti prek spleta  |  Sainsbury's prvi uvedel tehnologijo izolacije hladnega zraka  |  Nemška Gea prevzema pomurski Vipoll  |  Prenovljena Idea "Beograđanka"  |  Heineken Hrvaška v Karlovcu odprl zeleno skladišče  |  Lepotna blagovna znamka The Body Shop v Sloveniji  |  E. Leclerc ostaja v vodstvu, Carrefour zmanjšal zaostanek  |  MAC Cosmetics v sredo odprl prvo trgovino   |   Židan: "Danes smo vsi skupaj ena družina!"  |  Lidlov mladi vinar Jernej Žorž iz Vipavske doline  |   ||
   

dr. Mladen Vedriš: Ali tukaj stanuje ekologija?

25.08.2012
POGLED IZ HRVAŠKE
 
Piše: dr. Mladen Vedriš
 
Ni problem v tistem, ki ne vidi rešitve. Problem je v tistem, ki ne vidi problema. (G. K. Chesterton) 
 
V času poletnih dni hitro naraste število stanovalcev določenih delov hrvaške obale in kopnega. Na primer, na otok Krku, kjer prek celega leta živi komaj 20 tisoč ljudi, jih pride še sto tisoč. Podobni so primeri in razmerja od Istre do Dubrovnika. Logistika dostavlja vse, kar je potrebno: od vode in vseh vrst pijače, do hrane in kozmetike. Ogromne količine pakiranih izdelkov prihajajo z vseh strani in ob vsakem času. Kolone tovornjakov tvorijo skupno sliko prometnih gneč na cestah. Dovažajo izdelke, omogočajo kvaliteto življenja in počitnikovanja, promet v trgovinah, zaposlujejo gostince, a seveda tudi redne in sezonske delavce v distribuciji in konzumaciji. In kaj še? Kaj je naslednja faza vsega tega dogajanja? Ker, v civilizaciji današnjega časa je ogromna večina različnih izdelkov pakiranih v embalažo za enkratno uporabo. Vrečke, kartonske in najlonske, steklenice vseh vrst, škatle in folije različnih velikosti izredno koristno opravljajo svojo osnovno namembnost. Ta pomeni zaščito izdelkov, njihov prevoz in atraktivnost, tržnost ter končno in nenazadnje seveda - uporabo.
 
In kaj je nato ta naslednja faza? Odlaganje vse te embalaže, nekoč poimenovane s smetmi, zatem z odpadnim materialom, danes pa so vse to dragocene sekundarne surovine. Večina teh pakiranj (papir, plastika, kovina, les,...) je v veliki meri izpostavljenih reciklaži. Začenši s papirjem, pet embalažo, kovino in lesom, pa vse do IT naprav. Obstaja ocena, da je v tej kategoriji 95 odstotkov vsebine podvržene reciklaži in ponovni uporabi. To je ta novi vrli, NOVI SVET. Proizvaja se in porablja več od potreb vse večjega števila potrošnikov. Da bi bilo vse to možno še naprej, se moramo obrniti k ekologiji. Nesporno je dejstvo, da s svetom danes upravljajo štirje E-ji: ekonomija, energija, ekologija in edukacija. Ravno tako so vsi ti štirje E-ji medsebojno povezani. Ni uspešne ekonomije, ki se ne naslanja na znanje; ekonomije, ki istočasno ne ustvarja dovolj energije: tiste iz klasičnih izvirov, a vse bolj tudi takih, kot so moč vetra in sonca, vodne zmožnosti in biomasa. Tudi tukaj prihajamo do skupne povezovalke - ekologije. EU je s svojimi priporočili in obveznimi smernicami drastično omejila možnost izkoriščanja odlaganja kot načina za trajno rešitev odpada. Površine zemlje je premalo, preveč je dragocena in ni več dopustno onesnaževanje, niti tal v globinah zaradi nezamenljivo pomembnih podzemnih voda. Zaradi tega je pomembno najprej razvrščanje te embalaže, zatem pa še njena – v čimvečji meri ponovna uporaba. Vedno bolj se uporablja pojem zamrznjena nafta.
 
Tisto kar ostane, je predvsem plastika, ki ima kalorično vrednost, ki jo je mogoče pretvoriti v energijo ter pogonsko gorivo za razne industrije in/ali proizvodnjo električne energije.Strošek te nove ekonomske dejavnosti v vedno večjem obsegu pada na pleča potencialnih onesnaževalcev: proizvajalcev posameznih izdelkov - od industrije avtomobilov, bele tehnike, IT izdelkov ... pa do industrije izdelkov za enkratno uporabo. Ravno tako plačajo več tisti, ki ne razmišljajo o možnostih, ki jih ponuja organizirano zbiranje odpadkov in reciklaža. V vedno večjem številu članic EU ja nadomestilo za odlaganje odpadkov za uporabnike sistema vezano na količine, ki se odlagajo na klasičen način. Razumno je, bolj ko teče čas, pa je to tudi edina možna odločitev, da se krog zapira. Tako ekologija pomaga ekonomiji in sestavlja novo proizvodnjo in porabo, omogoča izobraževanje in ji na ta način pomaga, energija pa se ohranja in obnavlja.V stalni konkurenčni tekmi, kdo bo prvi dojel in sprejel nova (tudi turistična) pravila, namesto, da se število prenočitev samo in zgolj sešteva, se lahko v ekologiji doseže atraktivni ekonomski rezultat. Nove kolesarske steze in ekološko kolo, ekološka vzgoja oliv, domači sir in paradižniki... sonova turistična vabila za recimo - ravno otok Krk z začetka te kolumne. 

 
 
 
 
back to top