IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Sreda, 20.09.2017 || Nove nagrade za Plantaže na Austrian Wine Challenge 2017  |   3. FMCG Summit Zagreb - prijavite se po "first minute" ceni!  |  Gorenju Licensing nagrada za inovacijo 2017  |  Caviar Biosistem letos začenja gradnjo obrata za predelavo rib  |  Pestra zasedba na koprskem festivalu Sladka Istra  |  Festival kranjskih klobas in polke v Ohiu obiskalo 1200 ljudi  |  Nagrada za jabolčne sokove Grčin na ocenjevanju v Londonu  |  Hitra rast podjetja Delta Agrar  |  Agrokor zahteva priznanje izredne uprave v Črni gori  |  Afriški trgovec ponuja plačilo s kripto valuto (VIDEO)  |  V Podgorici odprli Logistični center Voli  |  BAT z novim obratom vrednim več kot tri milijone evrov  |  Red bull tek na velikanko Luki Kovačiču  |  Podjetje Spar Slovenija pomagalo očistiti reko Muro  |  V jesen z retro Jeruzalemčanom  |  Nestlé se zavezuje k zmanjšanju vsebnosti sladkorja  |  Podnebne spremembe ogrožajo proizvajalce kave  |  Neenotnost glede obdavčitve internetnih velikanov  |  Spletna trgovina Mimovrste upihnila 15. svečko  |  Obeta se odličen letnik grozdja  |   ||
   

dr. Mladen Vedriš: Mobilnost, logistika, distribucija in …BDP

27.07.2012
POGLED IZ HRVAŠKE
 
Piše: prof. dr. Mladen Vedriš
 
Organizatorji ocenjujejo, da bodo Olimpijske igre v Londonu povečale število prevozov z raznimi oblikami transporta po mestu in v raznih smereh podzemne železnice za okoli 2 milijona novih dnevnih voženj. Stadioni in tekmovanja so v raznih delih mesta; bivanje v hotelih je razpršeno, sprejemi, zabavno in družabno življenje ... Mobilnost je vezana na prebivalce Londona, turiste, poslovne ljudi, v glavnem, mali Babilon. Istočasno in nič manj pomemben pa je tu izziv skupne logistike oskrbe. Pomislimo samo na količine prehrambenih izdelkov in pijač, spominkov ter vsega blaga in izdelkov raznih kategorij in cen, ki so dostopni v vsakem trenutku vsem tem kategorijam kupcev in potrošnikov. Ravno tako je pomembno vprašanje glede odvoza sekundarnih surovin. In tako od 0. do 24. ure ter znova vse od začetka. Skupno velja ocena, da že danes živi v mestih skoraj polovica prebivalcev na Zemlji. Čez približno dve desetletji se bo to razmerje povečalo na 70 odstotkov. Velika mesta dosegajo vse pomembnejše prispevke v BDP-ju in sicer tako na nacionalni ravni kot v skupnem globalnem ekonomskem razmerju. Obstojna infrastruktura ter logistika postajata ključna tema razvojnih strategij, operativnih načrtov in izvedbenih finančnih kalkulacij. Seveda je tako kot vedno vprašanje, kaj in kako lahko naredi majhna država, kot je Hrvaška, ki pa je po drugi strani atraktivno prometno-logistično pozicionirana. Kot spoj kontinentov, srednje Evrope s ključno pomorsko smerjo: luko Reka. Drugače zapisano, to je najhitrejša zveza z EU in destinacija s preostalim svetom. Podatki govorijo, da je oddaljenost Reke od Sueškega kanala približno 1250 navtičnih milj; oddaljenost od luk Severnega morja pa je skoraj trikrat daljša.
 
Istočasno je na promet največje evropske luke Rotterdama letno vezanih 370 milijonov ton, vseh luk severnega Jadrana skupaj pa komaj 40 milijonov ton. Vsa minula leta in že skoraj tri desetletja galopirajočega procesa globalizacije, impresivne stopnje rasti BDP-ja in skupne stopnje zaposlenosti so bile stopnje rasti mednarodne trgovine presežene in le-te so bile v precejšnjem obsegu pomemben dejavnik skupnega razvoja. Kako to povezati? Zahteve urbanega življenja in kompatibilnost mednarodnih proizvodnih in trgovskih poti. Rešitev je v intermodalnem prometu, ki združuje več oblik prevoza: morskega, kontinentalnega, rečnega in zračnega v funkcionalno celoto, z logističnim izkoriščanjem vrednega urbanega prostora (sodobne oblike skladiščenja in distribucije) ter vzpostavitve natančnega (on-time) koncepta, tako v servisiranju potreb industrije kakor tudi obskrbe vseh potreb prebivalstva. Dodatna zgodba, a ravno tako investicijska razvojna možnost, so nove kapacitete in usmeritve energetske oskrbe: plin, nafta in derivati s pripadajočo infrastrukturo. Zdi se, da je svet razdeljen med bitkami z aktualno ekonomsko krizo in novimi zahtevami ter možnostmi, ki jih sedanja kriza odpira in ki omogoča razvoj na drugi strani. Vse to spodbujajo vedno nove in nove potrebe prebivalstva, ki želi živeti ugodnejše in bolj atraktivno. Začenši z bolj standardnimi oblikami turizma in vse od velikih športnih dogodkov v živo ali na TV-ju pa do gretja pozimi, hlajenja poleti in novega avtomobila …Kako v teh procesih sodelovati kot aktiven partner: država – lokacija, podjetje– konkurenčna sposobnost in še posebej – s svojim znanjem in podjetniškimi sposobnostmi, ne zgolj kot uporabnik teh procesov in storitev, je pravo vprašanje za vse, ki razumejo, da prava poslovna sezona zajema tako tisto turistično in olimpijske igre kot tudi druga tekmovanja. Razteza prostranosti kontinenta nad katerim sonce nikamor ne zaide. 

 
 
 
 
back to top