IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Ponedeljek, 29.05.2017 || Ormož z novo dm prodajalno, uspešen sobotni tek v Ljubljani  |  Odgovor ali bo Konzum (spet) Mercator do julija, Sberbanka pričakuje dogovor  |  Mercator s tremi nagradami Trusted Brand  |  Jeronimo Martins pridobiva z lastnimi blagovnimi znamkami  |  Mali trgovci zahtevajo pomoč EU  |  Nova združenja prodajalcev na drobno  |  Amazon prepričuje proizvajalce A-blagovnih znamk v drugačno miselnost  |  Pekarna Pečjak ob potrojenem dobičku načrtuje nove zaposlitve  |  Prenovljena Tuš drogerija Planet Maribor  |  Puklavec Family Wines z minimalno izgubo  |  Dan odprtih vrat Vinakoper   |  Kalčkova nova trgovina v ljubljanskem BTC-ju  |  V Ljubljani "sprehod" najdaljše rolade Gorenjka   |  Nagrada 10 let brezplačnih nakupov v Lidlu Slovenija gre v Slovenske Konjice   |  Junija prve ameriške Lidlove trgovine, ki so (bodo) za tretjino večje  |  Danes Citypark za 15. rojstni dan na Špici pripravlja glasbeno-modni dogodek  |  Auchan razširil ponudbo v kategoriji lepotilnih izdelkov  |  Agrokor bo Konzum v BiH zamenjal z Mercatorjem  |  Družba Mastercard v podporo projektu Botrstvo   |  Zlatna džezva vabi na kavo v Citypark  |   ||
   

dr. Bogomir Kovač: Zelena ekonomija prihodnosti

23.07.2012
Piše: prof. Dr.Bogomir Kovač  
 Evropska komisija je  Slovenijo konec maja opozorila, da zamuja pri strukturnih reformah in spodbujanju gospodarske rasti. Obrat v Bruslju je po zmagi Hollanda  v Franciji in ob novi recesiji v EU očiten. Družbena neravnotežja lahko odpravi samo trdna rast in pospeševanje izvoza. Toda kam in kako izvažati, če se svetovna trgovina ohlaja in je MDS (Mednarodni denarni sklad) že drugič letos znižal letno oceno svetovne gospodarske rasti tako za leto 2012 kot tudi  za 2013.  Ocena gospodarskih razmer za drugo polovico letošnjega leta in prihodnje leto se poslabšuje. Julijska ocena MDS-a za rast  svetovnega gospodarstva  je za letošnje leto padlo za 0,1 odstotek na  3,5, prihodnje leto pa bo znašala 3,9 odstotka. Najslabše se ponovno odreže evro območje, kjer je novi negativni popravek za letošnje leto kar  0,7 in znaša nova pričakovana rast letos 1,2 odstotka, naslednje leto pa  1,9.  Razvijajoče države tudi  znižujejo rast na 5,4 (2012) in 5,9 (2013),  v obeh primerih več kot pol odstotka.  Temeljni vzroki za zastoj je v EU predvsem povezanost  zadolženosti držav in bank. V ZDA in na Japonskem  je v ospredju prepočasna fiskalna konsolidacija države,  v državah BRIC (Brazilija, Rusija, Indija in Kitajska), zaustavljajo visoko rast  razvojna  nesorazmerja panog in regij.  Večino skrbi visoka cena in regionalna negotovost proizvodnje nafte. Ne smemo pozabiti, da so energetsko učinkovitejša poraba, poslovna inovativnost in boljše vodenje ter upravljanje podjetij  nujni, če želimo  omogočiti dolgotrajnejšo gospodarsko rast in znižati brezposelnost.  
 
To je točka, ki je ključna, ne samo za države, temveč tudi za podjetja, ne samo za politike temveč tudi za podjetnike in  menedžerje. Konferenca ZN o trajnostnem razvoju (Rio + 20) po dvajsetih letih sicer ni ponudila dokaza, da smo rešili razvojna nasprotja  sodobnega sveta, toda napredek v razumevanju zelenega biznisa je kljub temu velik. Danes bolje kot kdajkoli razumemo, da je sedanja ekonomska kriza dejansko del  razvojne (ne)vzdržnosti sveta. Tisoče podjetij po svetu danes že razvija okoljske strategije in politike, upošteva okoljske  standarde in vzpostavlja  zeleno računovodstvo. Vlade danes razumejo bolje kot prej, da je izhod iz sedanje krize povezan z zelenimi reformami in trajnostnim razvojem. Poslovneži in politiki vedo, da je sedanji model razvoja preveč tvegan, da bi poslovno in civilizacijsko preživeli.  Obstaja tudi temna stran meseca. Zaveze v Riu de Janeiru leta 1992 glede  klimatskih sprememb in odgovornosti  industrijskih držav do  znižanja emisij se niso uresničile.  Do leta 2020 bodo dosegli povprečno 3 C  večjo povprečno temperaturo planeta, najvišjo v zadnjih treh milijonih let. Kyotski protokol je propadel, predvsem zaradi sebičnosti bogatih, pri čemer so najbolj prizadete prav manj razvite države.   Toda prav države BRIC  in druge so v zadnjem obdobju pričele z zniževanjem emisij glede na BDP in načrtovanjem drugih ekoloških ukrepov. Hitrejša gospodarska rast v teh državah  je povezana z višjimi emisijami, prav tako so težave z onesnaževanjem večje v danes  manj razvitih državah, ki bodo leta 2050 od 9 milijard prehranjevale kar 8 milijard ljudi. Odgovor je jasen. Manj razviti potrebujejo radikalno znižanje emisij na enoto BDP-ja.  Razviti nimajo pravice, da jih zaradi tega silijo v nerazvitost ali celo prodajajo zastarelo  tehnologijo. Razviti so tu, da omogočijo tehnološki  razvoj nizkooglične ekonomije, manj razviti jim odpirajo trge brez posebnih razvojnih stroškov. Razviti dobivajo nove  trge, manj razviti čisto proizvodnjo, vsi pa lahko pridobimo s trajnostnim razvojem.   Zelena ekonomija je torej biznis prihodnosti. M. Porter v sloviti  HRM (Human source management) govori o novi paradigmi. Če biznis koristi ljudem, skupnosti  in ohranjanju  okolja, koristi vsem deležnikom, torej družbi kot celoti. Porter  ponuja princip

 
 
 
 
back to top