IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Torek, 25.09.2018 || Prenovljeni Center Vič potrošniško izkušnjo dviguje na novo raven  |  Malce nižje cene goriv   |  Rekordnih 170 vrst piva na jesenskem Pivo & Burger Festu  |  Plasta lastništvo v Tovarni olja Gea povečala na 92 odstotkov  |  Akcija:"Imam svojo vrečko!"  |  Še 1 dan za zgodnje prijave na 4. FMCG Summit revije InStore, ki bo v Zagrebu 25.oktobra   |  Tesco odprl prvi trgovini Jack's  |  Izdelki za daljši občutek sitosti debitirali v trgovinah Morrisons  |  Jelena Jazić nova direktorica agencije McCann Beograd  |  Delhaize začel z novim formatom trgovine s ponudbo sveže hrane   |  6.5% povečanje prodaje organske hrane in pijače  |  Lidl postavil zbiralne košare za živali v stiski  |  Lepši časi za proizvajalce rezancev  |  Gorenje predstavilo nove pralne in sušilne stroje WaveActive  |  Direktor Beiersdorfa bo v kratkem postal Belgijec De Loecker  |  Eurospin po Italiji in Sloveniji kmalu tudi na Hrvaškem   |  Brantuša:"Spar prihaja v Srbijo!"  |  Vitaminka na sejmu Worldfood Moscow 2018  |  Uspešen 3. dobrodelni Skazin tek Otrok otroku  |  Zavrnili prehransko in okoljsko pobudo  |   ||
   

dr. Bogomir Kovač: Trgovina preživi prva

26.05.2012
Dobrih novic letošnjega leta je konec. Premirje, ki ga je prve mesece kupila ECB z velikim kreditiranjem evropskih bank zaradi odpisov grškega dolga in konsolidacije slabih bančnih bilanc do junija 2012, je končano. Grška kriza je zopet v ospredju, le da tokrat z drugačnim zastavkom. 
 
Piše: prof. dr. Bogomir Kovač
 
Grki so se na volitvah preprosto uprli EU in njeni pomoči. Politična kriza je dokončno razgalila tako grške politične elite kot tudi evropski model reševanja grške in splošne evropske dolžniške krize. Danes je vse bolj jasno, da sta tako ECB kot EU sprevideli, da je edina možna in tudi prava rešitev izstop Grčije iz evro skupine in prevzem lastne valute. To seveda zahteva dvoje. Prvič, da EU uredi možen izstop iz evro območja, morda tudi iz EU,  podobno kot ima urejene vstopne pogoje, s čimer bi normalizirala politične razmere in umirila ekonomske in finančne špekulacije. Izstop Grčije ni niti kazen za pretekle grehe niti nekakšen izgon iz evropskega raja, kar sedaj skuša prikazati evropska politika. Pomeni zgolj normalizacijo sedanjih nenormalnih razmer, ki vladajo v EU. Grčija s tem ni težava, temveč celo rešitev EU. Na drugi strani pa izstop Grčije pomeni dejanski bankrot države. Grčija bi začasno prenehala odplačevati dolgove, hkrati pa bi z lastno valuto lahko lažje usmerjala svoje gospodarstvo. Toda kako izstopiti? EU ima sistem prevzema evra (ERM II), kjer za daljši čas fiksira valutna razmerja in določa možna nihanja okoli centralnega tečaja.
Podoben obratni red bi naj veljal za izstop. Nadzorovani izstop torej ne pomeni takojšnje devalvacije drahme, če ne želimo, da bi v Grčiji prevladal beg kapitala, špekulacije z valutami, polom domačih bank in popoln socialni zlom države.
 
Toda nekaj je jasno. Grška kriza bo letos v vsakem primeru povečala politično-ekonomska tveganja, najbolj v Grčiji in drugih zadolženih državah (Španija, Portugalska, Italija…), hkrati bo negotovost zajela tudi širšo balkansko regijo in kajpada tudi EU. Trije povezovalni mehanizmi bodo pri tem še posebej usodni. Finančni sistem je povezan in grška kriza bo kratkoročno podaljšala kreditni bančni krč. Drugič, padec povpraševanja se hitreje kot kdajkoli prenaša po dobaviteljskih verigah do proizvodnje. EU je s skupnim trgom tukaj še posebej integrirana in občutljiva, zato bo izstop Grčije podaljšal drugi recesijski val. In tretjič, tveganja, negotovost in tržna nihanja (volatilnost) se bodo povečala, investicijska in poslovna pričakovanja bodo padla, brezposelnost bo višja, potrošnja pa nižja. Ekonomska teorija dokazuje, da je potrošnja stabilnejša od dohodkov. Volatilnost potrošnje je v ZDA, kjer je največ relevantnih analiz, v obdobju 1970-2010 narasla za 27 odstotkov, toda manj kot dohodki. Ključne so pri tem razlike v blaginji prebivalstva in dostopnost do bančnih kreditov. Kriza za sedaj povečuje socialne razlike, bančni krč ne preneha in to povečuje volatilnost potrošnje.
 
Namesto finančnega blefiranja stopa v ospredje produktivnost in poslovna odličnost, namesto močnejših bodo preživeli bolj prilagodljivi.
 
To pa je nevarno sporočilo. Potrošnja je torej leta 2012 veliko bolj negotova, podobno velja za cene in tudi menjalne razmere na trgu. Trgovina bo letos krizni amortizer, kajti vsak nov pretres v EU bo najprej prizadel trgovino. Finančna kriza se je po treh letih dodobra zasidrala v realnem gospodarstvu. Grčija zopet postaja kamen spotike, hkrati pa most do normalizacije evropskih razmer. Toda ključ leži najprej v stabilizaciji dolgoročne potrošnje, tako zasebne kot javne, domače in tuje. Hkrati pa potrebujemo spremembe na ponudbeni strani, od obvladovanja stroškov do večje tržne konkurenčnosti. Namesto finančnega blefiranja stopa v ospredje produktivnost in poslovna odličnost, namesto močnejših bodo preživeli bolj prilagodljivi.Grška drama povečuje volatilnost trgov, države tonejo v novo politično-ekonomsko negotovost. Če kupci želijo preživeti, bodo svoja tveganja na trgih zniževali z nakupi blaga, še posebej ob pričakovani višji inflaciji v prihodnjem letu. Zato trgovina v krizi vedno živi težko, toda preživi prva. 

 
 
 
 
back to top