IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Nedelja, 28.05.2017 || Puklavec Family Wines z minimalno izgubo  |  Dan odprtih vrat Vinakoper   |  Kalčkova nova trgovina v ljubljanskem BTC-ju  |  V Ljubljani "sprehod" najdaljše rolade Gorenjka   |  Nagrada 10 let brezplačnih nakupov v Lidlu Slovenija gre v Slovenske Konjice   |  Junija prve ameriške Lidlove trgovine, ki so (bodo) za tretjino večje  |  Danes Citypark za 15. rojstni dan na Špici pripravlja glasbeno-modni dogodek  |  Auchan razširil ponudbo v kategoriji lepotilnih izdelkov  |  Agrokor bo Konzum v BiH zamenjal z Mercatorjem  |  Družba Mastercard v podporo projektu Botrstvo   |  Zlatna džezva vabi na kavo v Citypark  |  Direktor Carrefourja podpira lastne blagovne znamke  |  Mercator z Akademijo Radi imamo domače v Marezigah  |  Vsi vzorci hrane po požaru na Vrhniki skladni s predpisi  |  Amazon odprl prvo fizično knjigarno v New Yorku (na Manhattnu)  |  V Beogradu se danes zaključuje največja "mystery shopping" konferenca  |  Danes na dražbi v Mariboru 6000 litrov Vinagovih penin  |  Ormož od danes bogatejši za novo dm prodajalno  |  Walmart nadaljuje z uspešnim poslovanjem v Kanadi  |  Znova bo dovoljeno točenje alkohola na športnih prireditvah  |   ||
   

dr. Bogomir Kovač: Trgovina preživi prva

26.05.2012
Dobrih novic letošnjega leta je konec. Premirje, ki ga je prve mesece kupila ECB z velikim kreditiranjem evropskih bank zaradi odpisov grškega dolga in konsolidacije slabih bančnih bilanc do junija 2012, je končano. Grška kriza je zopet v ospredju, le da tokrat z drugačnim zastavkom. 
 
Piše: prof. dr. Bogomir Kovač
 
Grki so se na volitvah preprosto uprli EU in njeni pomoči. Politična kriza je dokončno razgalila tako grške politične elite kot tudi evropski model reševanja grške in splošne evropske dolžniške krize. Danes je vse bolj jasno, da sta tako ECB kot EU sprevideli, da je edina možna in tudi prava rešitev izstop Grčije iz evro skupine in prevzem lastne valute. To seveda zahteva dvoje. Prvič, da EU uredi možen izstop iz evro območja, morda tudi iz EU,  podobno kot ima urejene vstopne pogoje, s čimer bi normalizirala politične razmere in umirila ekonomske in finančne špekulacije. Izstop Grčije ni niti kazen za pretekle grehe niti nekakšen izgon iz evropskega raja, kar sedaj skuša prikazati evropska politika. Pomeni zgolj normalizacijo sedanjih nenormalnih razmer, ki vladajo v EU. Grčija s tem ni težava, temveč celo rešitev EU. Na drugi strani pa izstop Grčije pomeni dejanski bankrot države. Grčija bi začasno prenehala odplačevati dolgove, hkrati pa bi z lastno valuto lahko lažje usmerjala svoje gospodarstvo. Toda kako izstopiti? EU ima sistem prevzema evra (ERM II), kjer za daljši čas fiksira valutna razmerja in določa možna nihanja okoli centralnega tečaja.
Podoben obratni red bi naj veljal za izstop. Nadzorovani izstop torej ne pomeni takojšnje devalvacije drahme, če ne želimo, da bi v Grčiji prevladal beg kapitala, špekulacije z valutami, polom domačih bank in popoln socialni zlom države.
 
Toda nekaj je jasno. Grška kriza bo letos v vsakem primeru povečala politično-ekonomska tveganja, najbolj v Grčiji in drugih zadolženih državah (Španija, Portugalska, Italija…), hkrati bo negotovost zajela tudi širšo balkansko regijo in kajpada tudi EU. Trije povezovalni mehanizmi bodo pri tem še posebej usodni. Finančni sistem je povezan in grška kriza bo kratkoročno podaljšala kreditni bančni krč. Drugič, padec povpraševanja se hitreje kot kdajkoli prenaša po dobaviteljskih verigah do proizvodnje. EU je s skupnim trgom tukaj še posebej integrirana in občutljiva, zato bo izstop Grčije podaljšal drugi recesijski val. In tretjič, tveganja, negotovost in tržna nihanja (volatilnost) se bodo povečala, investicijska in poslovna pričakovanja bodo padla, brezposelnost bo višja, potrošnja pa nižja. Ekonomska teorija dokazuje, da je potrošnja stabilnejša od dohodkov. Volatilnost potrošnje je v ZDA, kjer je največ relevantnih analiz, v obdobju 1970-2010 narasla za 27 odstotkov, toda manj kot dohodki. Ključne so pri tem razlike v blaginji prebivalstva in dostopnost do bančnih kreditov. Kriza za sedaj povečuje socialne razlike, bančni krč ne preneha in to povečuje volatilnost potrošnje.
 
Namesto finančnega blefiranja stopa v ospredje produktivnost in poslovna odličnost, namesto močnejših bodo preživeli bolj prilagodljivi.
 
To pa je nevarno sporočilo. Potrošnja je torej leta 2012 veliko bolj negotova, podobno velja za cene in tudi menjalne razmere na trgu. Trgovina bo letos krizni amortizer, kajti vsak nov pretres v EU bo najprej prizadel trgovino. Finančna kriza se je po treh letih dodobra zasidrala v realnem gospodarstvu. Grčija zopet postaja kamen spotike, hkrati pa most do normalizacije evropskih razmer. Toda ključ leži najprej v stabilizaciji dolgoročne potrošnje, tako zasebne kot javne, domače in tuje. Hkrati pa potrebujemo spremembe na ponudbeni strani, od obvladovanja stroškov do večje tržne konkurenčnosti. Namesto finančnega blefiranja stopa v ospredje produktivnost in poslovna odličnost, namesto močnejših bodo preživeli bolj prilagodljivi.Grška drama povečuje volatilnost trgov, države tonejo v novo politično-ekonomsko negotovost. Če kupci želijo preživeti, bodo svoja tveganja na trgih zniževali z nakupi blaga, še posebej ob pričakovani višji inflaciji v prihodnjem letu. Zato trgovina v krizi vedno živi težko, toda preživi prva. 

 
 
 
 
back to top