IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Sreda, 17.01.2018 || Manj ovir za GSO  |  Tuševa zvezdica se je danes začela v Ljubljani   |  Družba Mlino 77,6-odstotna lastnica Mlinotesta  |  Sejmi v organizaciji Pomurskega sejma leta 2018...  |  Pivovarni Laško in Pristopu priznanje PRO PR Awards  |  Evropska komisija predstavila strategijo za boj proti plastičnim odpadkom  |  Prihaja Dindr - aplikacija za iskanje partnerja prek hrane  |  Zaživel zakon o prepovedi oglaševanja alkohola  |  Skopski pazar nič več v poslovanju z marketi  |  Hrustljava novost - Manner Knuspino  |  Trgovina Snage brez embalaže bo na ljubljanski tržnici  |   EU za promocijo evropskih kmetijskih proizvodov 169 milijonov evrov  |  Gorivo se je podražilo  |  Izvoz iz evroskupine - prva ZDA, druga Kitajska  |  Mlekarna Krepko odprla mini mlekarno za otroke  |  Lenta lani odprla 89 novih trgovin  |  Tudi francoska štruca na seznam Unesca?  |   Gomex načrtuje odprtje 30 novih prodajaln  |  Pão de Açucar uvaja nov model trgovin  |  Kaufland vstopa v Moldavijo  |   ||
   

dr. Bogomir Kovač: Napačna strategija reševanja EU

28.06.2012
Piše: prof. dr. Bogomir Kovač

Zadnje poročilo GTA (Global Trade Alert) je povedno. Protekcionizem na globalnih trgih narašča, še posebej v državah, ki jih kriza najbolj prizadela. To pa je predvsem področje EU in ZDA. Tako največji zagovorniki svobodne trgovine (G-20) postajajo središče novega protekcionizma, kar je običajna hipokrizija zahodnega sveta. Hkrati pa protekcionizem načeloma škodi izvozno naravnani trgovini in slabi konkurenčnost in gospodarsko rast. 
V zadnjih mesecih so vse uradne institucije, WTO, ICC, pa tudi EC, G-20 in WB začeli opozarjati, da sedanja kriza in njeno reševanje spodbuja protekcionizem. Poročilo GTA dokazuje, da je znotraj G-20 v obdobju 2010-2011 število protekcionističnih ukrepov naraslo za 36 odstotkov glede na leti 2008 in 2009. Če to prevedemo v izgubljene tržne priložnosti, nižjo rast in večjo brezposelnost, potem so težave G-20 v sedanji finančni krizi razumljivejše. Dejstvo je, da protekcionistični ukrepi G-20 leta 2012 pomenijo že 79 odstotkov ocenjenega svetovnega protekcionizma. 
Razviti svet se torej trgovinsko zapira. Na eni strani pridiga in morda celo verjame v prednosti svobodne trgovine na globalni ravni, hkrati pa vedno znova ščiti predvsem svoje interese. Zato G-20 izhod iz krize očitno išče zunaj pravil WTO, multilateralne sporazume nadgrajuje z bilateralnimi, zateka se k ukrepom tihe (netransparentne) trgovinske diskriminacije. Carine, kot najbolj običajna oblika protekcionizma, zavzemajo zgolj 39 odstotkov teh diskriminacijskih mer, vse drugo so oblike, ki jih pravila WTO ne zajemajo. 

Še eno pomembno spoznanje. Države G-20 so, kot govori poročilo GTA, po letu 2008 oblikovale 1013 različnih diskriminacijskih ukrepov, G-20 sodi med deseterico držav z najvišjo mero protekcionizma, EU 27 pa tvori njegov vrh. Tako najdemo EU 27 glede splošnih diskriminacijskih ukrepov na prvem mestu, drugo mesto zaseda pri oškodovanju drugih trgovinskih partnerjev, pri številu zaščite posameznih poslovnih področij je na tretjem mestu, pri zaščiti posameznih kategorij proizvodov pa na petem. EU 27 je torej področje svetovne trgovine z največjo in najbolj raznovrstno zaščito, nesporni prvak različnih diskriminacijskih ukrepov. 
Zakaj je to spoznanje tako pomembno? Svetovna trgovina je do sedaj poganjala svetovno gospodarstvo, EU 27 pa se spreminja v njegovega osrednjega bolnika. Če se želi rešiti, potrebuje hitrejšo gospodarsko rast, ki jo lahko zagotovi predvsem s konkurenčnostjo in tržno prodornostjo na globalnih trgih. Dosedanja evropska reševalna strategija je bila napačna. Poudarja varčevanje in fiskalno konsolidacijo držav, dejansko pa bi morala spodbujati potrošnjo in mednarodno trgovino. EU je ščitila svoj notranji trg, dejansko pa je izgubljala svojo globalno konkurenčnost. Nemčija je danes v prednosti pred drugimi članicami EU, ker je stavila na izvoz in globalne trge. Težava pa je v tem, da je pri tem druge nehote prisilila v drugačen položaj. 

Evropski protekcionizem je torej znak resnih težav EU. EU se je znašla pred balkanskim sindromom bivše Jugoslavije.

Navznoter relativno enoten evropski trg sestavljajo države z različno stopnjo konkurenčnosti. Skupna valuta onemogoča, da bi različne produktivnosti in stroškovne neučinkovitosti izravnavali z različnimi valutnimi tečaji. Zato je konkurenčnost šibkejših in pri manj razvitih članicah EU pač slabša, gospodarska rast je nižja, finančna izpostavljenost pa višja. Ker imajo običajno negativno plačilno bilanco, to neravnotežje samo še poglablja težave z fiskalnim neravnotežjem in dolžniško krizo. V evrskem območju teh razlik ne morejo izravnavati valutni tečaji, temveč prilagajanja z "realno devalvacijoˮ, nižjimi cenami, plačami in davki. Kdor tega ne zmore, v evropskem klubu nima kaj iskati, ali pa vedno znova potrebuje solidarnostno pomoč. Evropski protekcionizem je torej znak resnih težav EU. EU se je znašla pred balkanskim sindromom bivše Jugoslavije. Razlike med razvitimi in nerazvitimi deli se povečujejo, ekonomska solidarnost postaja nevzdržna, potrebno politično zaupanje pa je vse manjše. Balkanizacija EU je zato zgolj enosmerna pot njenega notranjega razpada. 



 
 
 
 
back to top