IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Sobota, 18.11.2017 || Lidlov poslovni hackathon bo jutri  |  AB InBev ustoličil novega direktorja za Severno Ameriko  |  Za SEMPL št.19 kar 89 tekmovalnih prijav   |  Zajtrk za več kot 260.000 otrok po vrtcih in šolah  |  Vabilo na četrto FMCG konferenco revije InStore v Beograd 23. novembra  |  Sodišče zavrnilo veljavnost lex Agrokor v Sloveniji  |  Atlantic Grupa je v ZDA začela s proizvodnjo paštete Argeta  |  20. Slovenski festival vin odpira vrata   |  Zmagovalec natečaja Lidlov mladi vinar je Jernej Žorž z vinom zelen  |  Mlečno-predelovalni sektor predstavil zaveze odgovornosti  |  Colruyt uvaja novosti prek spleta  |  Sainsbury's prvi uvedel tehnologijo izolacije hladnega zraka  |  Nemška Gea prevzema pomurski Vipoll  |  Prenovljena Idea "Beograđanka"  |  Heineken Hrvaška v Karlovcu odprl zeleno skladišče  |  Lepotna blagovna znamka The Body Shop v Sloveniji  |  E. Leclerc ostaja v vodstvu, Carrefour zmanjšal zaostanek  |  MAC Cosmetics v sredo odprl prvo trgovino   |   Židan: "Danes smo vsi skupaj ena družina!"  |  Lidlov mladi vinar Jernej Žorž iz Vipavske doline  |   ||
   

dr. Bogomir Kovač: Najslabše šele prihaja

25.08.2012
 Piše: prof.dr. Bogomir Kovač 
 
 Letošnja suša postaja velika naravna katastrofa, ki bo imela srednjeročne gospodarske posledice v kmetijstvu in negativne stagflacijske ekonomske učinke. Velika recesija se tako logično izteka v zviševanje cen. Morda je samo naključje, da so nepremičninski baloni počili leta 2007-2008, ko se je začel 24. sončni ciklus, ki je temeljni vzrok sedanje suše. Sončna aktivnost ima ciklus 11 let, zadnje obdobje katastrofalnih suš je bilo v letih 2003, vrh koronarnih izbruhov in suše bo leta 2013. Najslabše torej šele prihaja. V Sloveniji, na Hrvaškem, Srbiji in drugod, kjer imajo posejane velike površine koruze, soje, sladkorne pese in drugih poljščin, bo letošnji pridelek manjši za 30 do 90 odstotkov. Logična posledica suše bo jesensko pomanjkanje agrarnih proizvodov, za nekaj let bo prizadeta živinoreja, ogrožena je celotna agroživilska panoga. Skoraj povsod, od ZDA do Rusije, od Azije do Afrike, so letošnje letine negativno krojile slabe vremenske razmere, nekje kot suša, drugje so bile stoletne poplave. Ekonomske posledice so jasne in predvidljive. Narasli bodo stroški, višje bodo cene v celotni ponudbeni verigi. Agrarni zlom bo letos jeseni spodbudil rast inflacije, kajti rast cen prehranskih dobrin je jedro inflacijskih indeksov. Rast cen bo različna, podobno velja za učinke. Za poslovno preživetje bo ključno, kdo in kako lahko vhodno zvišanje cen (stroški) prenese na izhodne (prodajne) cene. Cene hrane se bodo na koncu verige zvišale med 5 in 10 odstotki, prispevek k letni inflaciji bo tretjino odstotka. Če k temu prištejemo recesijo v ostalem gospodarstvu, bo konec leta 2012 dejansko začetek stagflacijskih težav. Problemom ni videti konca.
 
Države tičijo v fiskalni krizi, zato vlade nimajo sredstev niti za kmetijske subvencije in še manj za pokrivanje dodatnih škod v kmetijstvu. Prva groba ocena neposredne škode bo v Sloveniji okoli 250 milijonov evrov, na Hrvaškem prek milijarde, v Srbiji govore o poldrugi milijardi, v BiH in Makedoniji okoli milijarde. Skupna škoda na področju držav bivše Jugoslavije bo zagotovo presegla 5 milijard evrov, neposredno bo prizadetih 4 milijone prebivalcev, ki so členi agrarne industrije. Tekoča finančna sanacija te naravne katastrofe bi morala postati prvovrstna politična prioriteta vseh vlad na tem prostoru. Toda katastrofalno sušo bi se dalo omiliti z boljšo agrarno politiko. Tu gre najprej za povsem zanemarjene investicije v namakalne sisteme, potem bi lahko agroinženiring predvideval vremenske cikle in temu prilagodil setveno politiko za najbolj kritična obdobja sončnih ciklov (2012-2013). Pomembna je tudi potrebna politika samopreskrbe in zavest o pomembnosti kakovosti domače proizvodnje in trgovine za potrošnika. Vlade bi morale spoznati, da je domače obvladovanje agrarne verige eno izmed strateških vprašanj vsake države. Njihovo načrtno in hitro delovanje v septembru lahko prepreči tržne špekulacije, zameji inflacijski preboj cen in srednjeročni finančni zlom kmetov. Tu ni več časa za zlata fiskalna pravila uravnoteženih financ, politične dileme glede anticiklične politike, sedaj rešujemo življenjski cikel rastlin, živali in ljudi. Ko moramo tako neposredno plačati ceno družbenega preživetja, postane omejitev dodatnega zadolževanja nesmiselno početje. Države morajo brezkompromisno najti finančne vire za sanacijo letošnje suše, ali pa bo naravni katastrofi sledila socialna, ekonomska in na koncu politična. Že jeseni bi morali spremeniti triletni setveni načrt in upoštevati, da nas naslednje leto čaka podobna katastrofa v še slabših vremenskih, ekonomskih in poslovnih pogojih. Namakalni sistemi pa morajo postati ena pomembnejših infrastrukturnih projektov države v tem desetletju. Naravne katastrofe so izvrstna šola za razumevanje ekonomskih kriz. Kadar so sopotnice finančnih kriz, prinašajo stagflacijsko obdobje. In to je najnevarnejša bolezen sodobne tržne ekonomije. Zato za oboje velja stari rek, "natura non facit saltumˮ. 

 
 
 
 
back to top