IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Sobota, 23.09.2017 || Sirk: "Le z izgradnjo drugega tira bomo na globalnem logističnem zemljevidu"  |  Zelena luč za Ceto   |  Nova sezona projekta Štartaj Slovenija  |   3. FMCG Summit Zagreb - prijavite se po "first minute" ceni!  |   V Veliki Gorici odprli trgovino Bipa št.94  |  Gefco s poudarkom na nadaljnjem razvoju v regiji Adriatic  |  Obeta se rast lastnih blagovnih znamk   |  Tesco zagnal projekt "Fresh Veg Range", namenjen otrokom  |  Napredek pri povečanju trgovanja s Kitajsko  |  Mlinotest kuhal polento velikanko in odprl vrata obiskovalcem  |  Philip Morris International prehaja na brezdimne izdelke  |  Gorenje na "Expo Niš 2017"  |  Padel svetovni rekord v hitrostnem požiranju rezancev  |  Židan: "Kmetijstvo čakajo težave"  |  25. oktobra 11. Strateška konferenca o trgovini TZS  |  Spar predstavil novo linijo "superfood" napitkov  |  Hy-Vee v čistko pri lastnih blagovnih znamkah  |  Lidl odprl svojo 50. trgovino v Sloveniji  |  Odprt novi Tommy v Vrgovcu  |  Nov regionalni direktor podjetja Mars   |   ||
   

dr. Bogomir Kovač: Kravje kupčije

25.02.2012
Osmi krog neuspešne prodaje Mercatorja razkriva veliko vprašanj in ponuja malo pravih odgovorov. Agrokor je preprosto že nekajkrat nastopil kot najboljši ekonomski ponudnik glede višine odkupne cene, toda vedno znova je končal v labirintih politično nezaželjenega prevzemnika. 
 
Piše prof.dr.. Bogomir Kovač
 
Pustimo ob strani finančna vprašanja, ali je Agrokor dovolj močan, da bi izpeljal finančno transakcijo, ali pa bi jo morda prevalil na Mercator kot tarčo nakupa. Prav tako nas manj zanima, kako se bo znotraj tega gordijskega vozla v prihodnosti reševala Pivovarna Laško in tudi konzorcij vpletenih bank z NLB na čelu. Pomembneje ostaja nekaj drugega. Kako bo Mercatorjeva usoda vplivala na razmere v celotni trgovinski dejavnosti v Sloveniji? Kakšna bo usoda naše živilsko-predelovalne industrije, ki je vezana na obstoječe prodajne poti? Kdo bo želel kapitalsko še vstopiti na področje FMCG-ja, kar je izraz za proizvodnjo in distribucijo potrošnih dobrin vsakdanje rabe. Mercator je dober primer, kam nas pripeljejo kravje politične in poslovne kupčije in problematični poslovni modeli. Podobno kot je Pivovarna Laško ponudila dobro ogledalo zgrešenih poslovnih usmeritev. Za slovenske družbe iz kroga FMCG-ja je bila usodna prva lastniška konsolidacija po letu 2000 in vstop Slovenije v EU po letu 2004. EU je odprla nove poslovne možnosti in stabilizirala poslovno okolje. Slovenski menedžerji so pričeli hiteti z menedžerskimi prevzemi in nakupi drugih družb. Oboje so pokrivale banke z izjemnim kreditnim ciklom. Vsi so bili prepričani, da biznis nima nobenih omejitev, manj so razumeli negotovost in tveganja.  Zgodba se je kot hiša iz kart sesula v letih 2008 in 2009. Menedžerjem so se zalomili posli, banke so začele izstavljati račune, politiki pa so najprodornejše razglasili za nezaželene "tajkune".
 
Razpadli so nekateri povezovalni stebri slovenskega gospodarstva, za živilsko predelovalno industrijo sta bila usodna zlasti oba holdinga, Istra Benz in Pivovarna Laško, pa tudi poslovni propad nekaterih manjših družb, kot so Pomurka, pa MIP in druge. Po finančnem sesutju poslovnih sistemov in družb je prišlo obdobje iskanja rešitev in edina možnost razen stečaja ali prestrukturiranja, je bila prodaja delov ali celotnih družb. Usoda slovenske živilsko predelovalne industrije zato ne tiči toliko v vertikalni povezanosti s trgovino, temveč v horizontalnih povezavah in napačnih poslovnih odločitvah od spodaj navzgor. Preveč lastniškega prestrukturiranja in premalo poslovne inovativnosti, preveč pohlepa in norega tveganja in premalo znanja ter poštenosti.  Toda še večje presenečenje so predstavljali novi kupci, ki so prihajali od tam, kjer so v prvem krogu slovenska podjetja iskala svoje prevzemne tarče. Zakaj? Razlogov je kar nekaj in vsi so presenetljivi. Še najpreprostejši je sklep, da so slovenska podjetja in menedžerji svoj ekspanzionizem pričeli prepozno, kriza jih je preprosto prehitela.
 
 Mercator je dober primer, kam nas pripeljejo kravje politične in poslovne kupčije in problematični poslovni modeli. Podobno kot je Pivovarna Laško ponudila dobro ogledalo zgrešenih poslovnih usmeritev.

Gre za napačno oceno poslovnih ciklov in oceno tveganj. Drugič, Todorić in podobni so poslovne imperije zgradili mnogo prej in so sedaj lažje stopili v prevzemni krog, ko so slovenske tarče šibke. Na tretjem mestu so preprosto boljše poslovne ekipe. Skupina Atlantik, ki je prevzela Drogo Kolinsko, je bila nesporno strokovno bolj sposobna od slovenskih menagerskih ekip. V številnih družbah na Hrvaškem in tudi Srbiji sedijo mednarodni menedžerji, poslovni modeli so modernejši in upravljanje bolj evropsko. Zato se je tudi zgodilo, da tujcev ne zanimajo toliko tovarne, temveč predvsem intelektualni kapital, blagovne znamke in tehnološko znanje.  Sklep je na dlani. Slovenija z leti izgublja mesto vodilne postsocialistične države, najprej v srednji Evropi in sedaj sektorsko tudi na Balkanu. Področje proizvodnje in distribucije potrošnih dobrin je dober dokaz, kako hitro lahko konkurenčne prednosti postanejo slabosti. Če bo lekcija streznitve pravočasna, bo to dobro za Slovenijo in za druge. Učenje pa bo moralo biti obojestransko. 

 
 
 
 
back to top