IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Ponedeljek, 29.05.2017 || Ormož z novo dm prodajalno, uspešen sobotni tek v Ljubljani  |  Odgovor ali bo Konzum (spet) Mercator do julija, Sberbanka pričakuje dogovor  |  Mercator s tremi nagradami Trusted Brand  |  Jeronimo Martins pridobiva z lastnimi blagovnimi znamkami  |  Mali trgovci zahtevajo pomoč EU  |  Nova združenja prodajalcev na drobno  |  Amazon prepričuje proizvajalce A-blagovnih znamk v drugačno miselnost  |  Pekarna Pečjak ob potrojenem dobičku načrtuje nove zaposlitve  |  Prenovljena Tuš drogerija Planet Maribor  |  Puklavec Family Wines z minimalno izgubo  |  Dan odprtih vrat Vinakoper   |  Kalčkova nova trgovina v ljubljanskem BTC-ju  |  V Ljubljani "sprehod" najdaljše rolade Gorenjka   |  Nagrada 10 let brezplačnih nakupov v Lidlu Slovenija gre v Slovenske Konjice   |  Junija prve ameriške Lidlove trgovine, ki so (bodo) za tretjino večje  |  Danes Citypark za 15. rojstni dan na Špici pripravlja glasbeno-modni dogodek  |  Auchan razširil ponudbo v kategoriji lepotilnih izdelkov  |  Agrokor bo Konzum v BiH zamenjal z Mercatorjem  |  Družba Mastercard v podporo projektu Botrstvo   |  Zlatna džezva vabi na kavo v Citypark  |   ||
   

dr. Bogomir Kovač: Fiskalni politični problem

24.04.2012
Reševanje evropske finančne in dolžniške krize držav dobiva v zadnjem letu dramatične razsežnosti. Najprej je za vse države postalo domala zavezujoče, da sprejmejo ostro fiskalno konsolidacijo…
 
Piše: prof.dr. Bogomir Kovač
 
Večina držav in vlad to razume kot oster rez v zniževanje državne potrošnje, zato vlade v svojih proračunih varčujejo pri investicijah in stroških, plačah in socialnih transferih. Hkrati mnogi pripravljajo tudi davčno reformo, kjer se poleg določenih znižanj neposrednih davkov zvišuje predvsem davek na dodano vrednost. Oboje, varčevalni paketi pri potrošnji in višji prometni davki močno vplivajo na slabši položaj trgovinske dejavnosti.  Slabih novic domala ni videti konca. Nemški model, ki ga je prevzela EU v okviru novega fiskalnega pakta, je na videz logičen in enostaven. Temelji na fiskalni disciplini, hitrem nominalnem zniževanju deficita in čim hitrejšem zmanjšanju zadolževanja. Težava je seveda v tem, da ti ukrepi povečujejo gospodarsko recesijo, znižujejo gospodarsko rast in potrošnjo, zato dejansko tudi ne rešujejo problema zadolževanja. Razvojna spirala je tako obrnjena navzdol. Prinaša stagnacijo, poslovni pesimizem in potencialno vedno nove finančne krize. Dolgo obdobje ekonomske stagnacije so v tej maniri imeli na Japonskem, v EU lahko vidimo brezizhodnost takšnega ravnanja v Grčiji.  Za trgovinsko dejavnost to niso dobre novice. Večina varčevalnih rezov v potrošnjo namreč neposredno prizadene in znižuje efektivno povpraševanje. Ekonomika povpraševanja, ki je za trgovino ključna, dokazuje, da morebitno znižanje zasebne potrošnje lahko nadomesti država, če pa tudi ta odpove, pa vsaj izvoz.
 
In tu smo pri bistveni slabosti nemškega modela. Če se želijo bolj zadolžene države rešiti dolžniške krize in deficitov, potrebujejo rast, ki temelji predvsem na zunanji trgovini. Toda če želi na primer evropski jug izvažati, mora nekdo drug kupovati, na primer bogatejši severozahodni del EU. Nenadoma ne gre več za izravnavanje proračunov, temveč tudi plačilnih bilanc, o čemer fiskalni pakt ne govori.  In to drugo ravnovesje evropsko zgodbo varčevanja postavlja na glavo. Pri izvozno-uvoznih poslih nenadoma postane odločujoča konkurenčnost, relativne cene in stroški držav, podjetij in blaga. Če imamo enotno valuto in različne produktivnosti, se to lahko izenačuje prek relativnih cen in stroškov Država z višjo produktivnostjo prenese višje stroške in nasprotno. To preprosto pomeni, da bi morali imeti na primer v Nemčiji relativno višje plače kot v Španiji in Sloveniji. Tako bi se izenačevali stroški, konkurenčnost in kupna moč. Rešitev za Španijo in Slovenijo znotraj EU je torej večji izvoz, ki doma povečuje rast in rešuje fiskalni problem. Nemci ali pa Nizozemci bi morali več uvažati in zato zapirati plačilno bilanco. Oboje je povezano, različne so samo odgovornosti.  
 
Rešitev za Španijo in Slovenijo znotraj EU je torej večji izvoz, ki doma povečuje rast in rešuje fiskalni problem. Nemci ali pa Nizozemci bi morali več uvažati in zato zapirati plačilno bilanco. Oboje je povezano, različne so samo odgovornosti.
 
Poglejmo dva učinka te logike. Če znižamo plače javnega sektorja v Sloveniji zaradi fiskalnega ravnotežja, bi jih morali v Nemčiji višati zaradi plačilnega. Višje nemške plače povečujejo nemško kupno moč in naš izvoz, s tem pa tudi gospodarsko rast. Nemci izenačujejo plačilno bilanco in slabšajo fiskalno, pri nas je ravno nasprotno. Drug primer je davek na dodano vrednost. To je davek, ki z vidika izvoza pomaga pri nekakšni fiskalni depreciaciji, saj ga izvozniki odbijajo, domači pa upoštevajo. Izvozna trgovina je zato relativno na boljšem, domača pa ne. DDV deluje torej protislovno, domače cene relativno povišuje, tuje pa znižuje, doma izgubljamo konkurenčnost, zunaj jo pridobivamo. Če sedaj malo bolje razumemo ta svet, kaj storiti? Za trgovino je najbolj pomembno, da domača potrošnja ne pade. S tega vidika so vladni varčevalni ukrepi v Sloveniji in drugod škodljivi. Dvig DDV je na pol poti. Pomaga nam pri izvozni trgovini, doma pa je problem cenovne prevalitve. Če je ni, del zvišanja poslovno pokrije tudi trgovina. Za sedaj ni videti luči na koncu predora. Zakaj? Ker gre za slab politični ovinek sedanjih ukrepov. 

 
 
 
 
back to top