IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Sreda, 17.01.2018 || Manj ovir za GSO  |  Tuševa zvezdica se je danes začela v Ljubljani   |  Družba Mlino 77,6-odstotna lastnica Mlinotesta  |  Sejmi v organizaciji Pomurskega sejma leta 2018...  |  Pivovarni Laško in Pristopu priznanje PRO PR Awards  |  Evropska komisija predstavila strategijo za boj proti plastičnim odpadkom  |  Prihaja Dindr - aplikacija za iskanje partnerja prek hrane  |  Zaživel zakon o prepovedi oglaševanja alkohola  |  Skopski pazar nič več v poslovanju z marketi  |  Hrustljava novost - Manner Knuspino  |  Trgovina Snage brez embalaže bo na ljubljanski tržnici  |   EU za promocijo evropskih kmetijskih proizvodov 169 milijonov evrov  |  Gorivo se je podražilo  |  Izvoz iz evroskupine - prva ZDA, druga Kitajska  |  Mlekarna Krepko odprla mini mlekarno za otroke  |  Lenta lani odprla 89 novih trgovin  |  Tudi francoska štruca na seznam Unesca?  |   Gomex načrtuje odprtje 30 novih prodajaln  |  Pão de Açucar uvaja nov model trgovin  |  Kaufland vstopa v Moldavijo  |   ||
   

dr. Bogomir Kovač: Fiskalni politični problem

24.04.2012
Reševanje evropske finančne in dolžniške krize držav dobiva v zadnjem letu dramatične razsežnosti. Najprej je za vse države postalo domala zavezujoče, da sprejmejo ostro fiskalno konsolidacijo…
 
Piše: prof.dr. Bogomir Kovač
 
Večina držav in vlad to razume kot oster rez v zniževanje državne potrošnje, zato vlade v svojih proračunih varčujejo pri investicijah in stroških, plačah in socialnih transferih. Hkrati mnogi pripravljajo tudi davčno reformo, kjer se poleg določenih znižanj neposrednih davkov zvišuje predvsem davek na dodano vrednost. Oboje, varčevalni paketi pri potrošnji in višji prometni davki močno vplivajo na slabši položaj trgovinske dejavnosti.  Slabih novic domala ni videti konca. Nemški model, ki ga je prevzela EU v okviru novega fiskalnega pakta, je na videz logičen in enostaven. Temelji na fiskalni disciplini, hitrem nominalnem zniževanju deficita in čim hitrejšem zmanjšanju zadolževanja. Težava je seveda v tem, da ti ukrepi povečujejo gospodarsko recesijo, znižujejo gospodarsko rast in potrošnjo, zato dejansko tudi ne rešujejo problema zadolževanja. Razvojna spirala je tako obrnjena navzdol. Prinaša stagnacijo, poslovni pesimizem in potencialno vedno nove finančne krize. Dolgo obdobje ekonomske stagnacije so v tej maniri imeli na Japonskem, v EU lahko vidimo brezizhodnost takšnega ravnanja v Grčiji.  Za trgovinsko dejavnost to niso dobre novice. Večina varčevalnih rezov v potrošnjo namreč neposredno prizadene in znižuje efektivno povpraševanje. Ekonomika povpraševanja, ki je za trgovino ključna, dokazuje, da morebitno znižanje zasebne potrošnje lahko nadomesti država, če pa tudi ta odpove, pa vsaj izvoz.
 
In tu smo pri bistveni slabosti nemškega modela. Če se želijo bolj zadolžene države rešiti dolžniške krize in deficitov, potrebujejo rast, ki temelji predvsem na zunanji trgovini. Toda če želi na primer evropski jug izvažati, mora nekdo drug kupovati, na primer bogatejši severozahodni del EU. Nenadoma ne gre več za izravnavanje proračunov, temveč tudi plačilnih bilanc, o čemer fiskalni pakt ne govori.  In to drugo ravnovesje evropsko zgodbo varčevanja postavlja na glavo. Pri izvozno-uvoznih poslih nenadoma postane odločujoča konkurenčnost, relativne cene in stroški držav, podjetij in blaga. Če imamo enotno valuto in različne produktivnosti, se to lahko izenačuje prek relativnih cen in stroškov Država z višjo produktivnostjo prenese višje stroške in nasprotno. To preprosto pomeni, da bi morali imeti na primer v Nemčiji relativno višje plače kot v Španiji in Sloveniji. Tako bi se izenačevali stroški, konkurenčnost in kupna moč. Rešitev za Španijo in Slovenijo znotraj EU je torej večji izvoz, ki doma povečuje rast in rešuje fiskalni problem. Nemci ali pa Nizozemci bi morali več uvažati in zato zapirati plačilno bilanco. Oboje je povezano, različne so samo odgovornosti.  
 
Rešitev za Španijo in Slovenijo znotraj EU je torej večji izvoz, ki doma povečuje rast in rešuje fiskalni problem. Nemci ali pa Nizozemci bi morali več uvažati in zato zapirati plačilno bilanco. Oboje je povezano, različne so samo odgovornosti.
 
Poglejmo dva učinka te logike. Če znižamo plače javnega sektorja v Sloveniji zaradi fiskalnega ravnotežja, bi jih morali v Nemčiji višati zaradi plačilnega. Višje nemške plače povečujejo nemško kupno moč in naš izvoz, s tem pa tudi gospodarsko rast. Nemci izenačujejo plačilno bilanco in slabšajo fiskalno, pri nas je ravno nasprotno. Drug primer je davek na dodano vrednost. To je davek, ki z vidika izvoza pomaga pri nekakšni fiskalni depreciaciji, saj ga izvozniki odbijajo, domači pa upoštevajo. Izvozna trgovina je zato relativno na boljšem, domača pa ne. DDV deluje torej protislovno, domače cene relativno povišuje, tuje pa znižuje, doma izgubljamo konkurenčnost, zunaj jo pridobivamo. Če sedaj malo bolje razumemo ta svet, kaj storiti? Za trgovino je najbolj pomembno, da domača potrošnja ne pade. S tega vidika so vladni varčevalni ukrepi v Sloveniji in drugod škodljivi. Dvig DDV je na pol poti. Pomaga nam pri izvozni trgovini, doma pa je problem cenovne prevalitve. Če je ni, del zvišanja poslovno pokrije tudi trgovina. Za sedaj ni videti luči na koncu predora. Zakaj? Ker gre za slab politični ovinek sedanjih ukrepov. 

 
 
 
 
back to top