IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Sobota, 18.11.2017 || Lidlov poslovni hackathon bo jutri  |  AB InBev ustoličil novega direktorja za Severno Ameriko  |  Za SEMPL št.19 kar 89 tekmovalnih prijav   |  Zajtrk za več kot 260.000 otrok po vrtcih in šolah  |  Vabilo na četrto FMCG konferenco revije InStore v Beograd 23. novembra  |  Sodišče zavrnilo veljavnost lex Agrokor v Sloveniji  |  Atlantic Grupa je v ZDA začela s proizvodnjo paštete Argeta  |  20. Slovenski festival vin odpira vrata   |  Zmagovalec natečaja Lidlov mladi vinar je Jernej Žorž z vinom zelen  |  Mlečno-predelovalni sektor predstavil zaveze odgovornosti  |  Colruyt uvaja novosti prek spleta  |  Sainsbury's prvi uvedel tehnologijo izolacije hladnega zraka  |  Nemška Gea prevzema pomurski Vipoll  |  Prenovljena Idea "Beograđanka"  |  Heineken Hrvaška v Karlovcu odprl zeleno skladišče  |  Lepotna blagovna znamka The Body Shop v Sloveniji  |  E. Leclerc ostaja v vodstvu, Carrefour zmanjšal zaostanek  |  MAC Cosmetics v sredo odprl prvo trgovino   |   Židan: "Danes smo vsi skupaj ena družina!"  |  Lidlov mladi vinar Jernej Žorž iz Vipavske doline  |   ||
   

Življenjsko vprašanje iz Bruslja

30.10.2014
prof. dr.Mladen Vedriš
 
Danes je lažje priti iz Zagreba (z letalom) v Bruselj kot še pred nedavnim, v bivši državi Jugoslaviji, (z avtom) z istega zagrebškega naslova do Trsta. Formalnosti na meji so za prebivalce v EU precej enostavnejše kot so bile nekoč za tiste, ki so odhajali z Vzhoda na Zahod. Po zgolj dveh urah leta, popiti kavici in prebranem časopisu ter kakem pogovoru s sopotniki v letalu pridemo v novo, ne samo prestolnico EU, ampak novo sociologijo.
 
Kompleks stavb institucij EU je "modra cona” za več kot 750 zastopnikov EU, trikrat ali štirikrat več je njihovih različnih pomočnikov ali svetovalcev ter še dodatnih nekaj tisoč visoko izobraženih profesionalcev, ki opravljajo svoj posel v koordinaciji institucij iz 28 držav. Istočasno se v več kot 70 % nacionalnih zakonodajah posameznih držav članic, naknadno "dograjujejo" določila, mnenja in priporočila, ki so bolj ali manj obvezujoča in so narejena ravno v Bruslju oz. izglasovana v Strasbourgu. Vse to se mora potem ponovno procesirati v Bruslju, za steklenimi zidovi in vrati. Ter po celem nizu babilonskih sestankov. 
 
Na ulicah je seveda zelo živo, polno priseljencev iz severne Afrike, novincev iz bivših kolonij. Ustrezno temu je polno njihovih restavracij in lokalov skupaj s prestižnimi blagovnimi znamkami, prvorazrednimi proizvodi iz EU-ja in drugih globalnih podjetij. In sedaj se vprašamo, kje je končno, v tem "konvoju” naše mesto? Optimalno kot most med EU članico in širšo regijo, ki se za to članstvo pospešeno pripravlja.  
 
Pri izpolnjevanju nalog nam lahko Bruselj, njegova infrastruktura in njegovi skladi zelo pomagajo. Biti del tega konvoja je naša osnovna naloga že vse od 1. julija lani. Kako biti tu uspešen in kako v tem Babilonu najti svoje mesto pa ni več samo normativno in akademsko vprašanje. Postalo je življenjsko …

 Naša priložnost in tudi možnost je, da ekonomsko-finančno izkoristimo čim več sredstev iz skladov EU za razvoj cele vrste projektov. Od infrastrukture in zaščite okolja do sprejetja novih tehnologij in moderniziranja zastarele industrijske strukture. Ob tem prenašamo izkušnje in znanja na neposredno okolico s krepitvijo ekonomskega sodelovanja v korist in interes vseh. Tako kot to že desetletja počno zdaj že stare oz. osrednje države članice tega istega EU-ja.  
 
No, prav nič pa se ne dogaja samoumevno. Temeljno in konstantno odprto vprašanje se glasi, kako se organizirati doma. Kako ustvariti institucije in zakone ter administrativne možnosti za privabljanje zunanjih in spodbujanje domačih investicij? Kako proizvajati več, da bi lahko ob konkurenčnima ter sprejemljivima ceni in kvaliteti taisto proizvodnjo "poslali" v izvoz na zahtevno tržišče s 500 milijoni prebivalci oz. potrošniki. To je naša domača naloga. 

 
 
 
 
back to top