IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Sobota, 23.09.2017 || Sirk: "Le z izgradnjo drugega tira bomo na globalnem logističnem zemljevidu"  |  Zelena luč za Ceto   |  Nova sezona projekta Štartaj Slovenija  |   3. FMCG Summit Zagreb - prijavite se po "first minute" ceni!  |   V Veliki Gorici odprli trgovino Bipa št.94  |  Gefco s poudarkom na nadaljnjem razvoju v regiji Adriatic  |  Obeta se rast lastnih blagovnih znamk   |  Tesco zagnal projekt "Fresh Veg Range", namenjen otrokom  |  Napredek pri povečanju trgovanja s Kitajsko  |  Mlinotest kuhal polento velikanko in odprl vrata obiskovalcem  |  Philip Morris International prehaja na brezdimne izdelke  |  Gorenje na "Expo Niš 2017"  |  Padel svetovni rekord v hitrostnem požiranju rezancev  |  Židan: "Kmetijstvo čakajo težave"  |  25. oktobra 11. Strateška konferenca o trgovini TZS  |  Spar predstavil novo linijo "superfood" napitkov  |  Hy-Vee v čistko pri lastnih blagovnih znamkah  |  Lidl odprl svojo 50. trgovino v Sloveniji  |  Odprt novi Tommy v Vrgovcu  |  Nov regionalni direktor podjetja Mars   |   ||
   

Zelena dolina je prava trgovina

11.06.2012
 Le nekaj kilometrov iz prestolnice se nahaja še ena izmed peščice majhnih prodajaln, ki kljubujejo velikim trgovinskim verigam. Obiskali smo prodajalno&vinotoč Zelena dolina v Dobrovi.
 
 
 
Lastnik Marko Podobnikar se je leta 1991 odločil, da odpre svojo lastno trgovino, vendar pa si takrat verjetno ni predstavljal, da bodo deželi na sončni strani Alp, tako kot drugje po svetu, začele vedno bolj vladati trgovinske verige, čemur bo sledil še prihod diskontnih prodajaln. "Za odprtje sva se odločila skupaj s partnerjem. Jaz sem potem odprl še eno poslovalnico z imenom Zelena dolina na Vrzdencu, ki obratuje še danes, partner pa je sčasoma raje zaključil to zgodbo. V nekem obdobju je Tuš pokazal željo po franšizi, a se nisem dal, Mercator pa imam tako ali tako le kakšnih 50 metrov stran od tukaj,” je pogovor na svojem delovnem mestu v pisarni začel naš sogovornik, ki je v primerjavi z bližnjim znanim trgovskim sosedom, ki zanj ni ravno najboljši, seveda v podrejenem položaju: "Z vsemi nabavnimi tokovi so oni kajpak v prednosti. Glavna dobavitelja sta Tuš in Mercator, potem si pa lahko predstavljate, kako zadeve stojijo. Gre za tisto zgodbo, ki ste jo najbrž že dostikrat videli po televiziji – trgovci naj bi mastno služili, a dejansko se lahko okoristijo le veliki, jaz pa se moram na njihov račun odpovedovati marži oziroma zaslužku.” Podobnikar je priznal, da mu poslovanje v povprečju prinaša 20 odstotkov dodane vrednosti, po njegovem mnenju pa so glavni razlogi za prihod strank v Zeleno dolino prijaznost, boljša postrežba in pa zaradi tega, ker so za razliko od sosedov založeni s praktično vsemi blagovnimi znamkami. 
 
 
OSEBNA IZKANICA
Naziv: trgovina Zelena dolina d.o.o., Dobrova
Število zaposlenih: 7
Število izdelkov: med 3500 in 5000 (odvisno od sezone)
Površina prodajalne: 240 m²
 
Podobnikar ponudbo dopolnjuje tudi s pomočjo lokalnih kmetov, ki mu dobavljajo krompir, zelje in domača jabolka, medtem ko so za sezonsko zelenjavo posrednik dobavitelji. "V bližini sta dve mini pekarni, za kateri dvomim, da imata potrdilo od inšpekcije. Ena je zamenjala trgovino s pasjo prehrano, drugo pa je kar kiosk pred kmetijsko zadrugo. Danes lahko vsak praktično iz garaže naredi neko prodajalno. Če je za povrhu vsega še kakšne druge narodnosti, se mu pa tako ali tako noben ne upa nič reči. Konkurenco mi predstavljajo tudi mobipeki, ki kruh vozijo kar na dom,” je največje tekmece omenil šef dveh Zelenih dolin. Za svoj obstoj se v veliki meri lahko zahvali sodelovanju s svojimi soborci iz iste branže. "Vsa leta se borimo, da bi zagnali neko svoje društvo malih trgovcev in nam ga je uspelo ustanoviti v obliki združenja, ki se je prej imenovalo ŠUT. Namen je bil ustanoviti pravni subjekt, ki bo kot tak veliko lažje nastopal pred dobavitelji, npr. Ljubljanskimi mlekarnami. Če nastopaš kot ena večja celota, te resneje upoštevajo. Primer: Sam ne morem kupiti denimo palete Red Bullov, ker jih ne prodam niti v pol leta, kot združen grosist pa je to veliko lažje. Stroški skupnega nastopanja ne prenesejo razlike v ceni, ker so razlike v ceni prevelike. Nismo namreč dosegali takih rabatov kot veletrgovci in zato združenje stagnira. Saj deluje, tiskamo letake, si med seboj pomagamo, toda kot skupna firma nimamo več svojega zaposlenega, nimamo več skladišča,” je potožil Marko in dodal, da v združenju vztraja okoli 15 malih trgovin. 
 
Na ta način so dosegli boljše pogoje, a kakršne koli pomoči s strani države žal ni. Imeli so sicer neke pogovore na Ministrstvu za gospodarstvo, sprememb pa niso dosegli. Podobnikar zaključuje v malce bolj optimističnem tonu: "Po nekih napovedih naj bi se ljudje vračali v manjše trgovine. Ko prideš v te večje trgovine, je potrebno parkirati, notri najti iskana živila, potem nastopi čakanje na blagajni in vse skupaj lahko traja debelo uro, pri nas pa gre vse veliko hitreje. K nam vsi pridejo s točnim ciljem in zadeve opravijo mimogrede.”

 
 
 
 
back to top