IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Nedelja, 23.07.2017 || Sporočilo podjetja Hofer trgovina o raziskavi: "Dvojna kakovost živil"  |  Lastniki BAT-a potrdili prevzem družbe Reynolds American  |  Košaki ponovno v postopku prisilne poravnave  |  Nov dm od jutri v Celju  |  Začetek izgradnje nakupovalnega centra Designer Outlet Croatia  |  Konec Plassatove vladavine - novi direktor Carrefourja odslej Bompard  |  Peti Hofer v "zelenem"   |  Konec tedna v Novi vasi praznik vina in česna  |  Tönnies dobil v zakup zemljišče v Zrenjaninu  |  Mercatorjeva akcija:"Moje znamke, najboljše znanke" (VIDEO)  |  Veliko svetovno priznanje za Podravkin ajvar  |  Odprli prvi Gomex v Sonti  |  Unilever v prvem polletju zvišal dobiček za 22,4 odstotka  |  Danes začetek odkupa breskev, Fructal ponuja več kot lani  |   Kmalu še ena trgovina Kauflanda v Zadru  |   TC "Promenada Novi Sad" za cca. 100 milijonov evrov  |   Spar z naprednejšo spletno prodajo   |  Anis ima nove proizvodne prostore  |  ZANIMIVOST: Spletna trgovina, kjer vse stane 3 dolarje!  |  Conad bo v naslednjih treh letih investiral milijardo evrov  |   ||
   

Zapravljena leta

27.05.2014
piše: Igor E. Bergant
 
Twitter: @IEBergant
 
V Sloveniji smo ob izteku prvih desetih letih članstva v Evropski uniji naglas razmišljali o nekakšnem "izgubljenem desetletju". Vpliv aktualne gospodarske, politične in moralne krize je bil pri takšnih ocenah bržkone odločilen. 
 
Saj ... Eden kazalcev krize so tudi prevladujoče skrajnosti v reakcijah tako imenovanega javnega (oziroma prevladujočega) mnenja. Oziroma histeričnost, banalnost in občasna neotesanost javnih razprav o preteklosti, sedanjosti in tudi – čeprav v zadnjem času čedalje redkejše – prihodnosti.
 
Ne strinjam se s tem, da je Slovenija kot članica Evropske unije zapravila celo desetletje. Zapravili smo bistveno več, tako časa, pa tudi sredstev. Začetna leta samostojnosti, ki je bila popolnoma logičen in smiseln odziv na razkrajanje nekdanje skupne države, smo preživljali v borbi za preživetje, a v zanosu ob soustvarjanju nove države.
 
Naslednja leta smo imeli pred očmi jasen cilj – priključitev Evropski uniji, zvezi NATO in naposled še evrski skupini ... In temu, vsaj navidez, prilagodili (ali žrtvovali) vse. Verjeli smo, da smo zares vzorna evropska učenka, ki bo kmalu dosegla učitelje in tudi sama postala ena izmed njih ... 
 
In potem, ko smo vse osvojili ...? Ostali smo brez ciljev; potem pa je prišla še globalna kriza, zaradi katere je vse šlo k vragu? Sliši se resnično in preprosto.
 
Pa je res bilo (samo) tako? Ne bi rekel. Prav v času uresničevanja velikih slovenskih ciljev začetka 21. stoletja je naša država (oziroma mi v njej) podlegla ošabnosti in samozadovoljstvu. Ob navidez lahkotnem pripuščanju v Evropo (čeprav je bilo v bistvu plod dokaj zahtevnih pogajanj strokovnjakov) so pri mnogih popustili tudi zadržki.
 
Prej mali pohlep je rasel, tako pri "malem" človeku, kakor tudi pri le za spoznanje večjih podjetnikih. Privid "Evrope" se je pri nekaterih pokazal kot možnost, da bi tako rekoč čez noč (oziroma s krediti ali na lizing) postali bogati in preskrbljeni do konca svojih dni. Domači politiki so se hitro videli v vlogah globalnih igralcev, pa čeprav so (in še vedno) vihali nos nad vsem, kar se (je) dogaja(lo) v južni soseščini.
 
No, v resnici so ostali (globoko) lokalni in prežeti s provincializmom, ki se je začel razraščati povsod, tudi (oziroma zlasti) v javnih občilih. Kot da bi – na obrobju najbogatejše evropske druščine – komaj čakali, da se lahko igramo gnilo jajce v svojem peskovniku in pozabimo na svet okoli nas. To ne velja za vsakogar, a dejstvo je, da nas je velika večina to žalostno zgodbo spremljala neodločno ali nezainteresirano, kot da ne gre za nas in za našo prihodnost.
 
Nisem pesimist, a vidim, da se le težko izvijamo iz primeža vsega zapravljenega. Računi bodo prihajali še dolgo, s tem pa tudi opozorila, da se moramo spremeniti mi, z njim pa tudi svet okoli nas.

 
 
 
 
back to top