IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Sreda, 20.09.2017 || Nove nagrade za Plantaže na Austrian Wine Challenge 2017  |   3. FMCG Summit Zagreb - prijavite se po "first minute" ceni!  |  Gorenju Licensing nagrada za inovacijo 2017  |  Caviar Biosistem letos začenja gradnjo obrata za predelavo rib  |  Pestra zasedba na koprskem festivalu Sladka Istra  |  Festival kranjskih klobas in polke v Ohiu obiskalo 1200 ljudi  |  Nagrada za jabolčne sokove Grčin na ocenjevanju v Londonu  |  Hitra rast podjetja Delta Agrar  |  Agrokor zahteva priznanje izredne uprave v Črni gori  |  Afriški trgovec ponuja plačilo s kripto valuto (VIDEO)  |  V Podgorici odprli Logistični center Voli  |  BAT z novim obratom vrednim več kot tri milijone evrov  |  Red bull tek na velikanko Luki Kovačiču  |  Podjetje Spar Slovenija pomagalo očistiti reko Muro  |  V jesen z retro Jeruzalemčanom  |  Nestlé se zavezuje k zmanjšanju vsebnosti sladkorja  |  Podnebne spremembe ogrožajo proizvajalce kave  |  Neenotnost glede obdavčitve internetnih velikanov  |  Spletna trgovina Mimovrste upihnila 15. svečko  |  Obeta se odličen letnik grozdja  |   ||
   

Zapravljena leta

27.05.2014
piše: Igor E. Bergant
 
Twitter: @IEBergant
 
V Sloveniji smo ob izteku prvih desetih letih članstva v Evropski uniji naglas razmišljali o nekakšnem "izgubljenem desetletju". Vpliv aktualne gospodarske, politične in moralne krize je bil pri takšnih ocenah bržkone odločilen. 
 
Saj ... Eden kazalcev krize so tudi prevladujoče skrajnosti v reakcijah tako imenovanega javnega (oziroma prevladujočega) mnenja. Oziroma histeričnost, banalnost in občasna neotesanost javnih razprav o preteklosti, sedanjosti in tudi – čeprav v zadnjem času čedalje redkejše – prihodnosti.
 
Ne strinjam se s tem, da je Slovenija kot članica Evropske unije zapravila celo desetletje. Zapravili smo bistveno več, tako časa, pa tudi sredstev. Začetna leta samostojnosti, ki je bila popolnoma logičen in smiseln odziv na razkrajanje nekdanje skupne države, smo preživljali v borbi za preživetje, a v zanosu ob soustvarjanju nove države.
 
Naslednja leta smo imeli pred očmi jasen cilj – priključitev Evropski uniji, zvezi NATO in naposled še evrski skupini ... In temu, vsaj navidez, prilagodili (ali žrtvovali) vse. Verjeli smo, da smo zares vzorna evropska učenka, ki bo kmalu dosegla učitelje in tudi sama postala ena izmed njih ... 
 
In potem, ko smo vse osvojili ...? Ostali smo brez ciljev; potem pa je prišla še globalna kriza, zaradi katere je vse šlo k vragu? Sliši se resnično in preprosto.
 
Pa je res bilo (samo) tako? Ne bi rekel. Prav v času uresničevanja velikih slovenskih ciljev začetka 21. stoletja je naša država (oziroma mi v njej) podlegla ošabnosti in samozadovoljstvu. Ob navidez lahkotnem pripuščanju v Evropo (čeprav je bilo v bistvu plod dokaj zahtevnih pogajanj strokovnjakov) so pri mnogih popustili tudi zadržki.
 
Prej mali pohlep je rasel, tako pri "malem" človeku, kakor tudi pri le za spoznanje večjih podjetnikih. Privid "Evrope" se je pri nekaterih pokazal kot možnost, da bi tako rekoč čez noč (oziroma s krediti ali na lizing) postali bogati in preskrbljeni do konca svojih dni. Domači politiki so se hitro videli v vlogah globalnih igralcev, pa čeprav so (in še vedno) vihali nos nad vsem, kar se (je) dogaja(lo) v južni soseščini.
 
No, v resnici so ostali (globoko) lokalni in prežeti s provincializmom, ki se je začel razraščati povsod, tudi (oziroma zlasti) v javnih občilih. Kot da bi – na obrobju najbogatejše evropske druščine – komaj čakali, da se lahko igramo gnilo jajce v svojem peskovniku in pozabimo na svet okoli nas. To ne velja za vsakogar, a dejstvo je, da nas je velika večina to žalostno zgodbo spremljala neodločno ali nezainteresirano, kot da ne gre za nas in za našo prihodnost.
 
Nisem pesimist, a vidim, da se le težko izvijamo iz primeža vsega zapravljenega. Računi bodo prihajali še dolgo, s tem pa tudi opozorila, da se moramo spremeniti mi, z njim pa tudi svet okoli nas.

 
 
 
 
back to top