IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Sreda, 20.09.2017 || Nove nagrade za Plantaže na Austrian Wine Challenge 2017  |   3. FMCG Summit Zagreb - prijavite se po "first minute" ceni!  |  Gorenju Licensing nagrada za inovacijo 2017  |  Caviar Biosistem letos začenja gradnjo obrata za predelavo rib  |  Pestra zasedba na koprskem festivalu Sladka Istra  |  Festival kranjskih klobas in polke v Ohiu obiskalo 1200 ljudi  |  Nagrada za jabolčne sokove Grčin na ocenjevanju v Londonu  |  Hitra rast podjetja Delta Agrar  |  Agrokor zahteva priznanje izredne uprave v Črni gori  |  Afriški trgovec ponuja plačilo s kripto valuto (VIDEO)  |  V Podgorici odprli Logistični center Voli  |  BAT z novim obratom vrednim več kot tri milijone evrov  |  Red bull tek na velikanko Luki Kovačiču  |  Podjetje Spar Slovenija pomagalo očistiti reko Muro  |  V jesen z retro Jeruzalemčanom  |  Nestlé se zavezuje k zmanjšanju vsebnosti sladkorja  |  Podnebne spremembe ogrožajo proizvajalce kave  |  Neenotnost glede obdavčitve internetnih velikanov  |  Spletna trgovina Mimovrste upihnila 15. svečko  |  Obeta se odličen letnik grozdja  |   ||
   

Zakaj zaupati? Evropski sever in jug

22.09.2013
Avtor: doc. dr. Samo Uhan, FDV 
 
Reševanje finančne, gospodarske in socialne krize razvitega sveta (v zadnjem času predvsem Evrope) traja že nekaj let, pa se še vedno zdi, da pravih rešitev ni na obzorju. Ena od posledic krize na evropskih tleh je vse bolj očitna delitev Evrope na uspešno severno jedro na čelu z Nemčijo in problematičen jug (in vzhod), ki se mu nikakor ne uspe izviti iz primeža ekonomskih in socialni težav.
 
Če v iskanju odgovora na vprašanje v čem se sever in jug Evrope najbolj razlikujeta, za hip zanemarimo ekonometrična "dejstvaˮ, ugotovimo, da je dejavnik, ki Evropo najbolj deli (razdvaja) kapital, vendar ne toliko finančni kot socialni.  Na pomen socialnega kapitala kot razvojnega dejavnika družb opozarja že Tocqueville. Teorijo v nekoliko spremenjeni obliki z nizom raziskav v širšem mednarodnem primerjalnem kontekstu potrdi Inglehart, ki prepozna vpliv splošnega zaupanja (kot najpomembnejše komponente socialnega kapitala) in kulturnih orientacij na ekonomski razvoj in stabilnost demokratičnega ustroja držav.  
 
Analize pokažejo, da vedenje posameznikov in podjetij v družbah z "zakoreninjenimˮ nezaupanjem (kamor sodi celoten evropski "jugˮ in večina bivših socialističnih držav) generira model koruptivnega, kartelnega in lobističnega delovanje družbe in seveda tudi ekonomije, ki na ta način postaja manj učinkovita in obvladljiva.

 
Na empirični ravni razlike v stopnji socialnega kapitala v posamezni družbi najlažje opazujemo s pomočjo kazalnikov institucionalnega zaupanja. In če je kaj značilnost "južnih družbˮ je to naravnost "pandemičnoˮ nezaupanje v delovanje ključnih institucij. Podatki iz evropske raziskave vrednot (EVS) za nekatere države bivše SFRJ kažejo sledečo sliko: Svoji vladi zaupa manj kot 40 % Slovencev in Črnogorcev, 20 % državljanov BiH ter manj kot 15 % Srbov in Hrvatov; državnemu zboru kot zakonodajni veji oblasti zaupa 45 % Slovencev, 30 % Črnogorcev, 25 % državljanov BiH, 13 % Hrvatov ter 12 % Srbov; pravnemu sistemu zaupa dobra tretjina Slovencev in Črnogorcev, četrtina državljanov BiH ter manj kot petina Hrvatov in Srbov.
 
Nič drugačna ni slika glede zaupanja v delovanje gospodarstva in vodilnih menedžerjev. Povsem nasprotna je situacija v "severniˮ skupini držav. Povprečni deleži za vse navedene kazalnike močno presegajo polovico ali celo dve tretjini državljanov (npr. na Danskem in Norveškem).  Analize pokažejo, da vedenje posameznikov in podjetij v družbah z "zakoreninjenimˮ nezaupanjem (kamor sodi celoten evropski "jugˮ in večina bivših socialističnih držav) generira model koruptivnega, kartelnega in lobističnega delovanje družbe in seveda tudi ekonomije, ki na ta način postaja manj učinkovita in obvladljiva.
 
Za razlago vzrokov takšnega stanja je seveda potrebna širša razprava, že sedaj pa je povsem jasna povezava socialnega kapitala in ekonomskega razvoja v posameznih družbah. Ne glede na poskuse skupine "južnihˮ držav, da bi se po gospodarskih in drugih družbenih in ekonomskih kazalnikih uvrščala čim bliže severu (npr. Nemčiji in skandinavskim državam), pa jih značilnosti vrednotnih orientacij vseskozi jasno uvrščajo v "posebnoˮ skupino. Na večje premike v vrednotnih orientacijah, ki bi prebudili razvojne potenciale omenjenih družb (ne glede na članstvo v EU) ne gre računati brez alternativnih politik, ki zahtevajo korenite spremembe v različnih sektorjih države.  
 
Rešitev na dolgi rok je zanesljivo povezana z bistveno večjimi investicijami v izobraževanje, učinkovite socialne modele in inovativne sektorje gospodarstva. Namesto surove tekmovalnosti in bruseljskih varčevalnih receptov potrebujemo več sodelovanja, domišljije, strpnosti in solidarnosti. Zaupanje pride samo po sebi.    

 
 
 
 
back to top