IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Sobota, 18.11.2017 || Lidlov poslovni hackathon bo jutri  |  AB InBev ustoličil novega direktorja za Severno Ameriko  |  Za SEMPL št.19 kar 89 tekmovalnih prijav   |  Zajtrk za več kot 260.000 otrok po vrtcih in šolah  |  Vabilo na četrto FMCG konferenco revije InStore v Beograd 23. novembra  |  Sodišče zavrnilo veljavnost lex Agrokor v Sloveniji  |  Atlantic Grupa je v ZDA začela s proizvodnjo paštete Argeta  |  20. Slovenski festival vin odpira vrata   |  Zmagovalec natečaja Lidlov mladi vinar je Jernej Žorž z vinom zelen  |  Mlečno-predelovalni sektor predstavil zaveze odgovornosti  |  Colruyt uvaja novosti prek spleta  |  Sainsbury's prvi uvedel tehnologijo izolacije hladnega zraka  |  Nemška Gea prevzema pomurski Vipoll  |  Prenovljena Idea "Beograđanka"  |  Heineken Hrvaška v Karlovcu odprl zeleno skladišče  |  Lepotna blagovna znamka The Body Shop v Sloveniji  |  E. Leclerc ostaja v vodstvu, Carrefour zmanjšal zaostanek  |  MAC Cosmetics v sredo odprl prvo trgovino   |   Židan: "Danes smo vsi skupaj ena družina!"  |  Lidlov mladi vinar Jernej Žorž iz Vipavske doline  |   ||
   

Za prgišče krompirja

11.12.2014
Piše: Mirče Jovanovski, urednik Utrinskega vesnika 
 
Ali je možno, da je Makedonija skupaj z njenimi vodilnimi strukturami zabredla v evropsko-ruski avanturi? In to z izigravanjem embarga za kmetijske izdelke, ki ga je Moskva uvedla proti EU. Vse skupaj namreč deluje kot kaka "ruska ruleta”.
 
Ali je sploh možno, da s(m)o si zaradi prgišča krompirja (ali jabolk, saj je vseeno) streljali v lastno nogo? To, da nekaj ni jasno, je postalo jasno že dan pred vladno sejo, ki bi morala razčistiti meglo, v katero smo bili zaviti, potem ko je bilo iz Moskve (ob)javljeno, da so makedonska podjetja izvajala „prepakiranja" oz. „reeksport" kmetijskih izdelkov iz evropskih držav.
 
Marsikaj je obviselo v zraku in je tam še vedno ... Stvar je preveč resna, da bi lahko improvizirali, saj bi se v nasprotnem primeru lahko zgodil resen udarec in to ne samo na makedonski agrar, ampak tudi na našo ekonomijo v celoti. Da o ugledu in kredibilnosti Makedonije niti ne pišemo. Ne glede na končni razplet te neprijetne situacije pa velja iz vsega skupaj potegniti nekaj zaključkov oz. naukov.
 
Prvi je ta, da se z medvedom ni treba nikoli igrati in to navkljub vsem izzivom. Naj spomnimo, da je že pred nekaj meseci atmosfera v Makedoniji dosegla vrhunec, ko se je pregovarjalo o priložnosti „stoletja" ob embargu Rusije in ko so se sestanki vrstili drug za drugim. Izvajali so različne analize, delili so se nasveti o tem, kako naj z makedonskimi izdelki napademo in izvedemo invazijo na osiromašenem ruskem tržišču, kjer so „izgnali" poljska jabolka, nemški krompir, grške pomaranče ...
 
Problem s kršenjem teh sankcij pa ne koristi nobeni evropski državi, ampak je voda na mlin zgolj posameznikom. To se je pokazalo še v času, ko so iz države potovale cele kompozicije k severu, v smeri Srbije, ki so se je v devetdesetih letih v mednarodni skupnosti lotili s sankcijami.   
 
Jasno je, da se v tovrstno avanturo ne da samostojno in brez logistike s strani državnih institucij. Analiza makedonskih institucij v „ruskem" primeru bo pokazala, kjer so bili najslabši členi v verigi. In kdo? Ne glede na to, ali imajo Rusi sploh zanesljive dokaze in argumente ali pa gre zgolj za lažni alarm. Končni razplet bo v vsakem primeru pokazal, da morajo institucije delovati in če je treba, tudi dvigniti raven nadzora.
 
Zaradi (samo)zaupanja! V vsaki ekonomski vojni z velikimi silami je Makedonija že vnaprej absolutni poraženec. Tudi v razmerju z Rusijo imamo velik primanjkljaj, največji del skromnega izvoza gre ravno na rovaš kmetijskih izdelkov. To pomeni, da bi umestitev kmetijskih izdelkov na črni seznam še najbolj prizadela ravno tiste, ki bi jih to najbolj bolelo. 
 
Problem s kršenjem teh sankcij pa ne koristi nobeni evropski državi, ampak je voda na mlin zgolj posameznikom.


 
 
 
 
back to top