IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Nedelja, 28.05.2017 || Puklavec Family Wines z minimalno izgubo  |  Dan odprtih vrat Vinakoper   |  Kalčkova nova trgovina v ljubljanskem BTC-ju  |  V Ljubljani "sprehod" najdaljše rolade Gorenjka   |  Nagrada 10 let brezplačnih nakupov v Lidlu Slovenija gre v Slovenske Konjice   |  Junija prve ameriške Lidlove trgovine, ki so (bodo) za tretjino večje  |  Danes Citypark za 15. rojstni dan na Špici pripravlja glasbeno-modni dogodek  |  Auchan razširil ponudbo v kategoriji lepotilnih izdelkov  |  Agrokor bo Konzum v BiH zamenjal z Mercatorjem  |  Družba Mastercard v podporo projektu Botrstvo   |  Zlatna džezva vabi na kavo v Citypark  |  Direktor Carrefourja podpira lastne blagovne znamke  |  Mercator z Akademijo Radi imamo domače v Marezigah  |  Vsi vzorci hrane po požaru na Vrhniki skladni s predpisi  |  Amazon odprl prvo fizično knjigarno v New Yorku (na Manhattnu)  |  V Beogradu se danes zaključuje največja "mystery shopping" konferenca  |  Danes na dražbi v Mariboru 6000 litrov Vinagovih penin  |  Ormož od danes bogatejši za novo dm prodajalno  |  Walmart nadaljuje z uspešnim poslovanjem v Kanadi  |  Znova bo dovoljeno točenje alkohola na športnih prireditvah  |   ||
   

Vsi bankirji so enaki

17.04.2015
Piše: Kenan Uštović, strokovni koordinator za razvoj prodaje, G-Petrol, d. o. o., Sarajevo (NIS Gazrpom Neft)* 
 
Čeprav je minilo že skoraj eno leto, odkar sem zapustil bančni sistem in se vrnil v gospodarstvo, od svojih prijateljev in znancev pogosto slišim stavek: ”Vsi bankirji ste enaki.”
 
Resnica o bančništvu je nekje med mišljenji ogorčenih kreditojemalcev v „švicarjih" in izjave direktorjev bank v slogu, da so oni tam, da bi pomagali prebivalcem in gospodarstvu naše države. Ena od stvari, ki je trenutno na tehtnici in kjer se išče ravnotežje, so ravno krediti v švicarskih frankih (t. i. "švicarjih”). Mednarodna oznaka za to valuto je CHF.
 
Mar ni simbolično, enaka  oznaka se uporablja v medicini za kongestivni zastoj srca (Congestive Heart Failure). Trenutno stanje glede tega problema se da opisati s slepo ulico. Osebno menim, da morajo biti za nastalo situacijo odgovorni vsi. Edini razlog, zaradi katerega so ljudje jemali te kredite, je ta, da so bile obrestne stopnje oz. obroki nižji glede na vse ostale kredite.
 
O tem, zakaj je temu tako, se takrat ni preveč razmišljalo. Krediti so se jemali in le redki so se spraševali, zakaj so tako ugodni. Najbolj pomembno je pač bilo, da si ga dobil čim prej in po najnižji ceni. In ravno tu krivim ljudi, ki so jih jemali. Nihče ni nikogar silil, da vzame kredit, posebej ne takega.Na drugi strani imamo banke.
 
One so ta proizvod ponudile ravno zaradi tega, ker so vedele, da bo za stranke zanimiv. Ali jih lahko zato krivimo in obsojamo? Mislim da ne, ker se vsako podjetje za svoje potrošnike trudi s proizvodi, ki so najbolj atraktivni. In banka je naredila najprej ravno to, kasneje pa začela dvigovati višino obrokov in obresti, kar so napovedali že na začetku, ko so zapisali: "Banka lahko obročno stopnjo spremeni enostransko." Tukaj je nastal prvi pravi problem in pojavilo se je vprašanje: ali država lahko dopusti bankam tako svobodo ali pa je treba socialno in ekonomsko politiko graditi tako, da omeji samovoljo bank?
 
Po drugi strani je vprašanje, ali so banke zares posojale sredstva s tržišča v frankih in jih je  treba tudi vračati ali pa so potrošnikom pripovedovali le zgodbice, v ozadju („backoffice-u") pa je bila situacija povsem drugačna. Sodeč po informacijah, ki jih je moč najti v medijih oz. ki jih poznam sam, banke niso ponudile dokaze, ki pričajo o tem, da so se zadolževale v  "švicarjih”. V tem primeru so si banke resnično brez vsake osnove in ravno zaradi učinkov tečajnih razlik prilaščale dodatni dobiček.
 
Za slednje krivim predvsem banke, ki pa jih vse ne gre metati v isti koš. Določene so glavni udeleženci te zgodbe, medtem ko se drugih v tem "loncu” sploh ne omenja. S tem dobimo novo potrditev, da imamo vedno možnost izbora in da moramo veliko bolj razmišljati. Na koncu tega teksta o bankah in kreditih naj zaključim z enim vicem, ki lepo pojasni trenutno atmosfero: „Govori Mujo Hasu: 'Haso, bolan, si slišal, da banke sedaj dajejo kredite brez poroka?' 'Ma, kakšen neumen kredit je potem to, če ga moraš sam vračati!', odgovori Haso."
 
Ali država lahko dopusti bankam tako svobodo ali pa je treba socialno in ekonomsko politiko graditi tako, da omeji samovoljo bank?


 
 
 
 
back to top