IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Petek, 24.11.2017 || 90 odstotkov potrošnikov slovensko hrano ocenjuje kot kakovostno  |  Tescove lastne blagovne znamke velika uspešnica  |  Spar se vrača v Grčijo  |  Nova 60. številka revije InStore že v tiskarni  |  Veliki sempler "Lahkonočnicam" A1 Slovenija in Grey Ljubljana  |  Parlament potrdil zaprtje trgovin ob nedeljah  |  Podjetje Paradajz pred širitvijo  |  Amazonovi delavci so si za stavko izbrali črni petek  |  Jana kolagen beauty izbrana za inovacijo leta 2017  |   Mercator dobaviteljem predstavil strategijo nadaljnjega sodelovanja  |  Hofer se počasi približuje Engrotušu  |  Pozeba povzročila skoraj 47 milijonov evrov škode  |  Zaključena četrta FMCG konferenca revije InStore v Beogradu  |  Prilepska pivovarna z dobičkom  |  Za nagrade Sempler se poteguje 40 finalistov  |  Migros z naložbo v hladilne omarice   |  Ponosni na 60 let Mlekarne Planika (FOTOREPORTAŽA)   |  Pričenja se nova izvedba tekmovanja Effie Slovenija 2018  |  Lidl del prodaje od linije Deluxe namenja za URI Soča (VIDEO)  |  Dia izdelke verige Clarel ponuja prek Amazona  |   ||
   

Vsi bankirji so enaki

17.04.2015
Piše: Kenan Uštović, strokovni koordinator za razvoj prodaje, G-Petrol, d. o. o., Sarajevo (NIS Gazrpom Neft)* 
 
Čeprav je minilo že skoraj eno leto, odkar sem zapustil bančni sistem in se vrnil v gospodarstvo, od svojih prijateljev in znancev pogosto slišim stavek: ”Vsi bankirji ste enaki.”
 
Resnica o bančništvu je nekje med mišljenji ogorčenih kreditojemalcev v „švicarjih" in izjave direktorjev bank v slogu, da so oni tam, da bi pomagali prebivalcem in gospodarstvu naše države. Ena od stvari, ki je trenutno na tehtnici in kjer se išče ravnotežje, so ravno krediti v švicarskih frankih (t. i. "švicarjih”). Mednarodna oznaka za to valuto je CHF.
 
Mar ni simbolično, enaka  oznaka se uporablja v medicini za kongestivni zastoj srca (Congestive Heart Failure). Trenutno stanje glede tega problema se da opisati s slepo ulico. Osebno menim, da morajo biti za nastalo situacijo odgovorni vsi. Edini razlog, zaradi katerega so ljudje jemali te kredite, je ta, da so bile obrestne stopnje oz. obroki nižji glede na vse ostale kredite.
 
O tem, zakaj je temu tako, se takrat ni preveč razmišljalo. Krediti so se jemali in le redki so se spraševali, zakaj so tako ugodni. Najbolj pomembno je pač bilo, da si ga dobil čim prej in po najnižji ceni. In ravno tu krivim ljudi, ki so jih jemali. Nihče ni nikogar silil, da vzame kredit, posebej ne takega.Na drugi strani imamo banke.
 
One so ta proizvod ponudile ravno zaradi tega, ker so vedele, da bo za stranke zanimiv. Ali jih lahko zato krivimo in obsojamo? Mislim da ne, ker se vsako podjetje za svoje potrošnike trudi s proizvodi, ki so najbolj atraktivni. In banka je naredila najprej ravno to, kasneje pa začela dvigovati višino obrokov in obresti, kar so napovedali že na začetku, ko so zapisali: "Banka lahko obročno stopnjo spremeni enostransko." Tukaj je nastal prvi pravi problem in pojavilo se je vprašanje: ali država lahko dopusti bankam tako svobodo ali pa je treba socialno in ekonomsko politiko graditi tako, da omeji samovoljo bank?
 
Po drugi strani je vprašanje, ali so banke zares posojale sredstva s tržišča v frankih in jih je  treba tudi vračati ali pa so potrošnikom pripovedovali le zgodbice, v ozadju („backoffice-u") pa je bila situacija povsem drugačna. Sodeč po informacijah, ki jih je moč najti v medijih oz. ki jih poznam sam, banke niso ponudile dokaze, ki pričajo o tem, da so se zadolževale v  "švicarjih”. V tem primeru so si banke resnično brez vsake osnove in ravno zaradi učinkov tečajnih razlik prilaščale dodatni dobiček.
 
Za slednje krivim predvsem banke, ki pa jih vse ne gre metati v isti koš. Določene so glavni udeleženci te zgodbe, medtem ko se drugih v tem "loncu” sploh ne omenja. S tem dobimo novo potrditev, da imamo vedno možnost izbora in da moramo veliko bolj razmišljati. Na koncu tega teksta o bankah in kreditih naj zaključim z enim vicem, ki lepo pojasni trenutno atmosfero: „Govori Mujo Hasu: 'Haso, bolan, si slišal, da banke sedaj dajejo kredite brez poroka?' 'Ma, kakšen neumen kredit je potem to, če ga moraš sam vračati!', odgovori Haso."
 
Ali država lahko dopusti bankam tako svobodo ali pa je treba socialno in ekonomsko politiko graditi tako, da omeji samovoljo bank?


 
 
 
 
back to top