IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Sobota, 18.11.2017 || Lidlov poslovni hackathon bo jutri  |  AB InBev ustoličil novega direktorja za Severno Ameriko  |  Za SEMPL št.19 kar 89 tekmovalnih prijav   |  Zajtrk za več kot 260.000 otrok po vrtcih in šolah  |  Vabilo na četrto FMCG konferenco revije InStore v Beograd 23. novembra  |  Sodišče zavrnilo veljavnost lex Agrokor v Sloveniji  |  Atlantic Grupa je v ZDA začela s proizvodnjo paštete Argeta  |  20. Slovenski festival vin odpira vrata   |  Zmagovalec natečaja Lidlov mladi vinar je Jernej Žorž z vinom zelen  |  Mlečno-predelovalni sektor predstavil zaveze odgovornosti  |  Colruyt uvaja novosti prek spleta  |  Sainsbury's prvi uvedel tehnologijo izolacije hladnega zraka  |  Nemška Gea prevzema pomurski Vipoll  |  Prenovljena Idea "Beograđanka"  |  Heineken Hrvaška v Karlovcu odprl zeleno skladišče  |  Lepotna blagovna znamka The Body Shop v Sloveniji  |  E. Leclerc ostaja v vodstvu, Carrefour zmanjšal zaostanek  |  MAC Cosmetics v sredo odprl prvo trgovino   |   Židan: "Danes smo vsi skupaj ena družina!"  |  Lidlov mladi vinar Jernej Žorž iz Vipavske doline  |   ||
   

Vsepovsod sami plusi

15.04.2015
Piše: Milan Ćulibrk, glavni in odgovorni urednik pri NIN-u   
 
Slabo obveščenim investitorjem iz tujine ni verjetno prav nič jasno. Če jim je kaj v tolažbo, niti dobro obveščenim ekonomskim analitikom v Srbiji ni.
 
PremierAleksandar Vučić in minister financ Dušan Vujović se že več tednov hvalita s presežkom v državni blagajni. Glede na to, da se že dolgo časa nobeno leto ni končalo s proračunskim primanjkljajem, ki bi bil manjši od milijarde in pol, si neverjetni podatki o stanju javnih financ v prvih dveh mesecih in pol leta 2015 zaslužijo pozornejšo analizo.
 
V nasprotnem primeru bi lahko kdo lahkomiselno zaključil, da je Srbija že opravila z največjim problemom in da bo odslej vse veliko lažje. Stanje javnih financ je, na žalost, dobro samo na prvi pogled in tega nam uradniki skušajo vztrajno predstaviti, a je kavelj v tem, da je povečan priliv sredstev v proračun posledica povečanja prihodkov, ki niso iz naslova davkov.
 
Predvsem Telekom Srbija in še nekatera državna podjetja so v začetku leta namreč vplačala del dobička iz leta 2014. Za vlado predstavlja edini problem, da ta podjetja podobnih zneskov, na žalost, ne bodo mogla vplačevati vsak mesec. Gre za vsoto v višini 100 milijonov evrov, kar se je zgodilo v januarju oz. februarju. Davčni prihodki, na katere se lahko država zanese v vseh 12 mesecih, so na ta način povečani le za tri odstotke in bo tako višek v državni blagajni postal kmalu preteklost, Srbija pa bo nadaljevala z mučnim primanjkljajem, ki bo iz meseca v mesec vedno večji.
 
Na srečo pa se ne bo, tako kot v prejšnjih letih, višal nenadzorovano, ker bo morala vlada Srbije vsake tri mesece opraviti izpit pred IMF-om (Mednarodnim denarnim skladom). Glede na to, da je prejšnji sporazum s Srbijo IMF prekinil februarja leta 2012 oz. tri mesece pred volitvami, si lahko samo mislimo, kaj bi pomenila še ena prekinitev. Srbijo bi to bržčas dokončno izbrisalo z vseh investicijskih zemljevidov in državo pognalo v globoko depresijo.
 
Srbski uradniki se širokoustijo, da so stopnjo nezaposlenosti zmanjšali za štiri odstotne točke in to v letu, ko je bruto domači proizvod padel za 1,8 odstotka. In kako naj sedaj minister za delo, Aleksandar Vulin, nekemu tujcu razloži, kako jim je uspelo na vrhuncu recesije zmanjšati nezaposlenost? In kako naj šele sedaj komurkoli razloži, da so uspeli zmanjšati nezaposlenost v letu, ko se je število uradno zaposlenih znižalo za 17.000? Ali je še kje na svetu kak minister dela, ki mu je istočasno uspelo zmanjšati tako zaposlenost kot nezaposlenost? Odgovor na to je zelo enostaven. Povečalo se je delo na črno, minister pa se s tem seveda ne more (po)hvaliti.  
 
Večina v Srbiji besed premierja Vučića sploh ne jemlje resno: „Bolje nam je, a tega še ne občutimo?" Iskreno, le kako bomo vedeli, da živimo bolje, če tega ne bomo občutili? Ali pa nam ne preostane nič drugega, kot da premierju in njegovim ministrom verjamemo na besedo? Če je tako, potem je res najbolje, da vsi takoj priznamo, da nam je že bolje, čeprav tega še ne občutimo. Nas bo manj bolelo. 
 
Iskreno, le kako bomo vedeli, da živimo bolje, če tega ne bomo občutili? Ali pa nam ne preostane nič drugega, kot da premierju in njegovim ministrom verjamemo na besedo?


 
 
 
 
back to top