IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Ponedeljek, 13.07.2020 || Nove (regijske) revije InStore tudi na spletu  |  InStore št. 86 pri naslovnikih  |  Poročilo MSPA o lanskem nasmehu prodajalcev (še brez mask)  |  Litva v izdajo zbirateljskega digitalnega kovanca  |  Bodo na Otoku prepovedali oglaševanje hitre prehrane?  |  Hrvaška dočakala vstop v mehanizem ERM 2  |  Tuš v 18 letih pričaral skoraj 9000 otroških nasmehov  |  Krkinim delničarjem za tretjino višja dividenda kot lani, med nadzorniki tudi Lahovnik  |  Fama praznuje 30.rojstni dan v novih prostorih uprave  |  Trgovec Franca odprl supermarket v Bijelom Polju  |  Julij prinaša zagon programa zvestobe Walmart+  |  KZ Vipava bo Fructalu lahko ponudila le od 20 do 30 ton breskev  |  Ob rasti turizma v Kranju glavni izziv dvig potrošnje gostov  |  Večinski lastnik Dukata najavil možnost "iztiskanja" malih delničarjev  |  Ahold Delhaize se vključuje v bitko za prevzem verige Hema  |  Gorenju nagrada Netko za najboljšo spletno trgovino  |  Nov dm odprt v Subotici, še dva nova objekta v Beogradu  |  V Črničah odprtje prenovljene Mlinotestove trgovine  |  Letalski prevoznik Turkish Airlines pomaga (svojim) izvoznikom sadja   |  Med avtohtonimi izdelki s Paga poleg sira tudi konoplja?  |   ||
   

Vode, vode...

25.01.2018
S slovenskega zornega kota je Cape Town na skrajnem jugozahodu Afrike tako zelo daleč in se ne sliši tako dramatično, da je približno polmilijonsko mesto na robu katastrofe: da ostane brez pitne vode...
 
Kaj takega bi se v mestu prvega sveta zgodilo prvič v sodobni zgodovini … Prvega sveta, se boste vprašali? Prav res, Cape Town je sicer (južno)afriško mesto z nekaj tipičnimi lastnostmi: hitro rastjo, zlasti najrevnejših četrti onstran obrobja, brez ustrezne infrastrukture in strahovitimi socialnimi razlikami. Po drugi strani pa je (središče) Cape Town(a) po načinu življenja najbrž najbolj evropsko mesto v Afriki. Je priljubljen turistični cilj, ima nam Evropejcem prijazno sredozemsko podnebje in je - vsaj v zadnjem poldrugem desetletju - veljalo za najbolje, se pravi evropsko, upravljano urbano sredino na tej celini.
In kako je mogoče, da tako mesto ostane brez vode? En razlog je katastrofalna (poletna) suša, prva te vrste od rojstva mesta leta 1652, ki ga je kot postojanko za oskrbo trgovskih ladij na poti iz Evrope v Indijo (in nazaj) ustanovila Nizozemska vzhodnoindijska družba. Še nikoli se ni zgodilo, da v zimskih mesecih (ki so tam v našem poletju) tri leta zapored ni padlo tako malo dežja. Ob tem je mesto v posebnem položaju, ker je njegova oskrba s pitno vodo v pretežni meri odvisna prav od dežja. Kaj se dogaja? Zbiralna jezera za jezovi v okolici Cape Towna so letos poleti, ko je podnebje (kot po navadi) suho zaradi večletnega pomanjkanja dežja, že skoraj povsem prazna. 
Gre tudi za politično podcenjevanje problema. Sicer umna mestna uprava je za problem nevarnosti potencialne suše za oskrbo z vodo vedela, a je dajala prednost reševanju drugih problemov (sociale, zdravstva, izobraževanja). Mike Muller, eden izmed najbolj priznanih južnoafriških strokovnjakov za vprašanja oskrbe z vodo, ki je sodeloval v izdelavi državnih načrtov, je razložil, da so upravljavci Cape Towna preprosto – tvegali. Politiki so zaradi volitev nagnjeni k iskanju kratkoročnejših rešitev na področjih, kjer so učinki za volivce lažje izmerljivi. Če bi volivce pred štirimi leti, ko so bila zbiralna jezera še polna, vprašali, če so pripravljeni podprti milijonska vlaganja v zagotovitev novih virov pitne vode in boljšo oskrbo, bi ti seveda rekli – ne. Češ, saj je vode dovolj … Ko je je začelo primanjkovati, je bilo za dolgoročne rešitve prepozno – lotili so se zelo dragih in prej manj učinkovitih rešitev, kot je bila naprava za pridobivanje pitne vode iz morja. Ta seveda niti približno ne zadošča. 
Pri tem je najbolj zanimivo, da so bile mestne oblasti v zadnjem desetletju dokaj uspešne pri spodbujanju prebivalcev k zmernejši uporabi vode. Čeprav se je število prebivalcev v okolici mesta v tem času skoraj podvojilo, je poraba vode ostala približno enaka. Kako je to mogoče? Tako, da so prebivalci najrevnejših predelov, ki rastejo najhitreje, še naprej zelo težko in omejeno dostopali do pitne vode, bogatejši pa so jo sicer postopoma zmanjševali, a premalo dosledno … V prvih dveh letih suše, ko so oblasti začele omejevati porabo, je v povprečju bogati del Cape Towna še vedno polovico (!) pitne vode porabil za polnjenje plavalnih bazenov in zalivanje vrtov. Pri vsaki novi omejitvi dovoljene količine so prebivalci mesta porabo sicer zmanjšali, a vsakokrat (pri tem so bili dosledni) vendarle porabili malce več od predpisane meje. Češ, saj plačamo davke in prispevke … Naj oblast to uredi … Zveni znano.  To je drugi "človeški” problem.
Letos se je to spremenilo, dnevno omejitev porabe vode na osebo – 50 litrov – precej bolj strogo nadzirajo. Za primerjavo – toliko vode v Sloveniji porabimo s šestimi izplakovanji stranišča (naša povprečna poraba pa je 120 litrov dnevno na osebo). A kljub temu se hitro približuje dan, ko bo Cape Town, ostal brez vode – nekje sredi aprila. Tedaj bo mesto zaprlo vodovod, pitna voda bo dostopna le na 200 odjemnih mestih, dovoljena poraba pa le še 25 litrov na osebo na dan.
Cape Town je daleč, njegovi problemi pa bi kmalu lahko postali naši. Tudi v delih Slovenije … Imamo vode res dovolj? Ali z njo ravnamo dovolj skrbno? Jo znamo učinkovito shranjevati in izmenjevati med področji, kjer je je (trenutno) preveč in premalo?
Odgovor na vsa vprašanja je – ne. Se bomo iz izkušenj Cape Towna kaj naučili?

 
 
 
 
back to top