IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Sreda, 26.07.2017 || Potrošniško zaupanje julija navzgor  |  Kmalu gradnja intermodalnega terminala v Batajnici  |  Rekordne cene masla   |  Studio Moderna kupil poljsko "Mango Home Shopping TV"  |  Bo Aldi že do leta 2020 drugi največji trgovec v Evropi?  |  Naprednejša proizvodnja v "čipsarni" Chips Way   |   Kuehne + Nagel okrepil liderski položaj  |  Lidlovo preoblikovanje logistike sadja  |  As Group delovno obeležil deseto obletnico prevzema Kenta   |  AB InBev prevzel proizvajalca energijskih pijač Hiball  |  Ob avtocesti pri Celju Piškovi začeli graditi sodoben logistični center  |  Znana trgovca z večjo ponudbo za vegetarijance   |  Waitrose izvaža v Indijo in na Kitajsko  |  Nočno parkiranje ob neurju v Mercatorjevih pokritih parkiriščih   |  Ahold Delhaize bo preselil sedež v ZDA...  |  Pivovarna Tuzla z novo linijo za PET program  |  Ribogojnica Fonda leto po vstopu Italijanov ohranja svojo usmeritev  |  NIJZ poziva k sodelovanju v nacionalni prehranski raziskavi  |  Zelena luča za obdavčitev sladkih pijač  |  Icelandic Glacial vstopa na kitajski trg  |   ||
   

V okovih “švicarjev”

13.02.2015
Sredi januarja je kot strela z jasnega neba, mnoge države zahodnega Balkana, vključno s Srbijo, prizadela nova "elementarna” nezgoda. Tokrat je veliki poplavni val prispel s severa. 
 
Piše: Milan Ćulibrk, urednik NIN-a
 
Švicarska centralna banka je na hitro "odmrznila” skoraj tri leta in pol zamrznjeni tečaj pri 1,20 švicarskih frankih za en evro. Že takoj prvi dan po spuščeni "rampi”, je  evro "shujšal” za kakih 15 odstotkov.
 
Za toliko so v lokalnih valutah nato takoj zrasle tudi obveze uporabnikov kredita v Srbiji, na Hrvaškem, Poljskem in še v nekaterih državah, kjer so bili krediti v "švicarjih” pred izbruhom globalne finančne krize 2006 in 2007 zelo popularni zaradi nižje obrestne mere, kot pa se je bilo možno dogovoriti za posojilo v evrih.
 
Še enkrat se je pokazalo, da tisto, kar na prvi pogled deluje cenejše, na koncu plačaš precej dražje. Večini dolžnikov se  je vrv okoli vratu še dodatno zategnila, čeravno je bila tudi pred odmrznitvijo tečaja franka zategnjena do skrajnih meja. V primerjavi z januarjem leta 2007 se je mesečni obrok kredita v dinarjih dvignil za 150, plače pa za manj kot 60 odstotkov.
 
Skok "švicarjev” bo ob velikih pritiskih ponovno soočil zaskrbljene dolžnike in vodstvo Narodne banke Srbije oz. guvernerko Jorgovanko Tabaković. Pred globalno krizo je le  redkokdo prisluhnil tedanjemu guvernerju, Radovanu Jelašiću, ki je opozarjal in nagovarjal državljane, naj se nikar ne zadolžujejo v frankih.
 
Enako je sporočal njegov švicarski kolega, ki je državljane drugih držav opozarjal, da bo nekega dne Švica morala skrbeti za svoj interes in da jih ne bodo več skrbeli problem drugih. In prišel je ta čas, le redki pa so v vmesnem času izkoristili zadnjo priložnost in dolg v frankih spremenili v evre ali domačo valuto.
 
Madžarska je to težavo edina rešila sistemsko, a roko na srce, mnogi so tako na zahodu kot vzhodu Evrope, najprej kritizirali odločitev premierja Viktorja Orbana, ki je banke prisilil, da 12 milijard dolarjev kredita, vezanih v glavnem na frank in evro, "konvertirajo” v lokalno valuto – forinte. Le nekaj tednov pred odločitvijo švicarskih monetarnih oblasti je ameriški ekonomist Nuriel Rubin, ki si jesvoj vzdevek "doktor propada” zaslužil tako, da je predvidel začetek globalne finančne krize leta 2008 in napisal, da je nedavna odločitev Centralne banke Japonske, da dodatno oslabi monetarne pritiske, "signal, da se je začela še ena runda valutne vojne."
 
In ta se je, kot vse kaže, začela predčasno. Je pa Rubini nekje pred koncem leta 2014 svetovno gospodarstvo primerjal z letalom, ki mu od štirih motorjev trenutno deluje le eden. In kaj bo, če odpove še ta?
 
Še enkrat se je pokazalo, da tisto, kar na prvi pogled deluje cenejše, na koncu plačaš precej dražje. V primerjavi z januarjem leta 2007 se je mesečni obrok kredita v dinarjih dvignil za 150, plače pa za manj kot 60 odstotkov. 


 
 
 
 
back to top