IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Četrtek, 19.10.2017 || Nova franšizna trgovina Spar partner Goričanka v Mačkovcih  |  RAZISKAVA IRI: "Supermarketi z manj promocijami"  |   3. FMCG Summit Zagreb se približuje  |  24. Zlati boben odprl vrata (tokrat) v Ljubljani  |  Sarajevo Marketing Summit - 26.oktobra 2017  |  Koprivnikar: "Smo najhitreje rastoča digitalna družba v EU"  |  ZANIMIVOST: Lidl predstavil proseko za manjši glavobol  |  Politika rešuje Mercator iz (smrtnega) Agrokorjevega objema  |   EU za kmete in proti trgovskim verigam  |  V Neltu najavili investicije v višini 15-tih milijonov evrov  |  Krčevit boj diskonterjev za preživetje  |  S Group namerava postati najmočnejši estonski trgovec  |  Prodaja živil prek spleta se (vendarle) veča  |  Romina Ivančić – nova direktorica kadrovanja v Heinekenu Hrvaška  |  25. oktobra 11. Strateška konferenca o trgovini TZS  |  Raziskava Nielsen: "Raziskovanje trga z živili kaže rast"  |  Prazniki tudi za trgovke in trgovce v Mercatorju  |  Raziskava Mastercarda:"V New Yorku obrok 1,2, v Južnem Sudanu 321 dolarjev  |  Čez mesec dni spet okušanje Tradicionalnega slovenskega zajtrka  |  Kar 46.000 otrok pod pragom tveganja revščine  |   ||
   

V Brestu vedno sije Sonček

28.04.2015
Da, tudi takrat, kadar dežuje, je za prebivalce majhne barjanske vasice Brest odprta živilska prodajalna Moj Sonček, ki vse od leta 1999 lokalnim kmetom pomaga zagotavljati osnovne življenjske potrebščine. 

Avtor: Marko Hrastar
marko.hrastar@instore.si 

Trgovina se je odprla na prelomu tisočletja, ob koncu leta 1999. "Obiskovala sem srednjo šolo, delala trgovsko akademijo, na kateri je šolanje samo tri generacije potekalo pet let. Mati je takrat ostala brez službe in odprla trgovino, jaz pa sem delala v Bauhausu, ampak ker je bilo tukaj tako veliko prometa, sem hitro začela pomagati,” se začetkov spominja lastnica Andreja Prek.
 
Trgovina stoji v stari družinski hiši Prekovih, ki so jo podrli in na novo sezidali, tako da je danes spodaj prodajalna, zgoraj pa si je "gnezdo” uredila družina, katero sestavljata še mož Ervin in dveletna hčerkica Lana. Denar so jim posodili sorodniki, saj banke niso dale kredita. "Ob času odprtja je bila edina naša konkurenca Mercator na Igu, tam pa, kjer se danes na Rudniku bohotijo trgovinski centri, je bilo še grmovje. Imeti trgovino je bilo tedaj še nekaj posebnega,” se spominja sogovornica.
 
Ime Sonček so ob prehodu iz "s. p.” na "d. o. o.” leta 2009 morali spremeniti v Moj Sonček, saj je imela naziv "Sonček d. o. o.” že bolj znana turistična agencija.
 
Zjutraj v objekt pride Andreja in ob 7.30 uri odklene najbolj neučakanim, okoli poldneva pa se za blagajno usede študentka, ki zapira ob 17. uri. Ob sobotah so odprti do 13. ure, medtem ko so ob nedeljah zaprti. "Naše stranke so v glavnem domačini, kmetje, ki nas obiščejo dopoldne. Priseljenci, ki delajo v Ljubljani do poznega popoldneva, si živež tako ali tako priskrbijo v mestu ob poti domov,” pove Prekova. To jim uspeva z nizkimi maržami, ki ne presegajo 20 odstotkov. Ob že tako visokih nabavnih cenah z visokimi maržami, pravi Andreja, ne bi ničesar prodala.

Posebnost trgovine Moj Sonček je tudi v izrazito sezonski količini prodaje. Prekova pojasnjuje: "Poleti imamo precej več prometa, saj lokalno prebivalstvo zaradi dela na prostem nima časa hoditi v Ljubljano. Nimajo časa, zato pridejo k nam ali pa nas kar pokličejo.” Pokličejo? "Tako je. Tri leta nazaj smo uvedli dostavo na dom. Pokličejo predvsem starejši, ki blago težko nesejo. Marsikdo pride k nam in izbere blago, mi pa mu ga potem iz trgovine pripeljemo domov. Največkrat dostavimo plin, ker ga na kolesu res ne morejo pretovoriti. Saj mi ni potrebno posebej poudarjati, da se tukaj med seboj vsi poznamo, mar ne?” razlaga lastnica.
 
Stranke najbolj pogosto kupujejo kruh in pekovske izdelke, je pa prodaja tega segmenta doživela precejšen osip. Celo tako zelo, da je trgovina izgubila polovico strank. Andreja razlaga zakaj: "V okolici so trije konkurenti – Pekarna Pečjak, Pekarna Blatnik, Domača Pekarna Rž – ki kruh razvažajo po okoljskih domovih in so nam s tem odžrli precejšen tržni delež. Občina tega sicer naj ne bi dovolila, saj v radiju dveh kilometrov od trgovine nekdo drug ne bi smel prodajati. Prekršek vidim v tem, ker jaz plačujem davke svoji občini Ig, oni pa jih plačujejo svoji, a vseeno vozijo in prodajajo tukaj, pa ne samo kruh. Pritožba ni obrodila sadov.
 
Andreja pojasni, da je edina stvar izven mode dajanje franšiz: "Tudi, če prosiš za njo, je ne dobiš. V tej smeri smo se pred osmimi leti pogovarjali s Tušem, a so nam postavili take pogoje, da ne bi dolgo shajali. Vse blago moraš naročiti pri njih, ogromne količine, cele palete blaga, kar sploh ne bi mogli prodati. Vse, kar je v letaku, prodajajo brez marže, posledično pa veliko strank pride samo po to hrano oziroma pijačo. Trgovski potnik nam je to potezo odsvetoval. Raje smo na svojem, gremo v veleprodajo Mercatorja ali Tuša, iščemo akcije in sami ustvarjamo cene.
 
Ob koncu smo sogovornico povprašali še o prihodnjih načrtih, a kaj veliko niti ne bi rada spreminjala. "Razmišljala sem o terminalu za Loto, a se mi to ne izplača, saj bi morala prodati 1000 listkov. Živa je bila nekaj časa tudi ideja o bankomatu, a bi tudi za to morala imeti vsaj 500 dvigov dnevno, tukaj pa toliko ljudi na dan ne gre niti mimo. V stavbi je predviden prostor za gostinski lokal, toda …” je odprte možnosti pustila Andreja.
 
No, morda pa se spet vidimo takrat, ko bomo delovali že v sklopu razširjene revije InBar.
 
 

 
 
 
 
back to top