IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Petek, 18.08.2017 || V Murski Soboti kupce navdušila nova Tuš drogerija  |  Karmen Pangos prevzela vodenje Krašcommerca  |  Europark Maribor praznuje 17 let  |  Odprtje nove trgovine KZ Agraria v Kopru  |  FrieslandCampina prodaja kategorijo sadnih sokov  |  Lidlu Slovenija znova priznanja Best Buy Award (2016/2017)  |   Heinekenova reklama, ki da misliti... (VIDEO)  |  Sberbanka pleni Agrokorjevo lastnino   |  Znani prejemniki prestižnih odličij Agre za med  |  Še 10 dni do Agre  |  Nizozemski kmetje in trgovci opozarjajo na veliko škodo zaradi afere z jajci  |  Širitev Spara  |  Todorić pripravlja tožbo proti hrvaški vladi  |  V Bitoli še drugi Žitov market   |  Henkel poroča o odličnih rezultatih v drugem četrtletju  |  Odkupne cene mleka junija nekoliko višje  |  Bingo bi rad prevzel Konzum BiH  |  Škoda po "carinski vojni" nekaj desettisoč evrov   |  Zaradi suše trgatev letos že avgusta  |  Jutri malce višje cene goriv   |   ||
   

V Brestu vedno sije Sonček

28.04.2015
Da, tudi takrat, kadar dežuje, je za prebivalce majhne barjanske vasice Brest odprta živilska prodajalna Moj Sonček, ki vse od leta 1999 lokalnim kmetom pomaga zagotavljati osnovne življenjske potrebščine. 

Avtor: Marko Hrastar
marko.hrastar@instore.si 

Trgovina se je odprla na prelomu tisočletja, ob koncu leta 1999. "Obiskovala sem srednjo šolo, delala trgovsko akademijo, na kateri je šolanje samo tri generacije potekalo pet let. Mati je takrat ostala brez službe in odprla trgovino, jaz pa sem delala v Bauhausu, ampak ker je bilo tukaj tako veliko prometa, sem hitro začela pomagati,” se začetkov spominja lastnica Andreja Prek.
 
Trgovina stoji v stari družinski hiši Prekovih, ki so jo podrli in na novo sezidali, tako da je danes spodaj prodajalna, zgoraj pa si je "gnezdo” uredila družina, katero sestavljata še mož Ervin in dveletna hčerkica Lana. Denar so jim posodili sorodniki, saj banke niso dale kredita. "Ob času odprtja je bila edina naša konkurenca Mercator na Igu, tam pa, kjer se danes na Rudniku bohotijo trgovinski centri, je bilo še grmovje. Imeti trgovino je bilo tedaj še nekaj posebnega,” se spominja sogovornica.
 
Ime Sonček so ob prehodu iz "s. p.” na "d. o. o.” leta 2009 morali spremeniti v Moj Sonček, saj je imela naziv "Sonček d. o. o.” že bolj znana turistična agencija.
 
Zjutraj v objekt pride Andreja in ob 7.30 uri odklene najbolj neučakanim, okoli poldneva pa se za blagajno usede študentka, ki zapira ob 17. uri. Ob sobotah so odprti do 13. ure, medtem ko so ob nedeljah zaprti. "Naše stranke so v glavnem domačini, kmetje, ki nas obiščejo dopoldne. Priseljenci, ki delajo v Ljubljani do poznega popoldneva, si živež tako ali tako priskrbijo v mestu ob poti domov,” pove Prekova. To jim uspeva z nizkimi maržami, ki ne presegajo 20 odstotkov. Ob že tako visokih nabavnih cenah z visokimi maržami, pravi Andreja, ne bi ničesar prodala.

Posebnost trgovine Moj Sonček je tudi v izrazito sezonski količini prodaje. Prekova pojasnjuje: "Poleti imamo precej več prometa, saj lokalno prebivalstvo zaradi dela na prostem nima časa hoditi v Ljubljano. Nimajo časa, zato pridejo k nam ali pa nas kar pokličejo.” Pokličejo? "Tako je. Tri leta nazaj smo uvedli dostavo na dom. Pokličejo predvsem starejši, ki blago težko nesejo. Marsikdo pride k nam in izbere blago, mi pa mu ga potem iz trgovine pripeljemo domov. Največkrat dostavimo plin, ker ga na kolesu res ne morejo pretovoriti. Saj mi ni potrebno posebej poudarjati, da se tukaj med seboj vsi poznamo, mar ne?” razlaga lastnica.
 
Stranke najbolj pogosto kupujejo kruh in pekovske izdelke, je pa prodaja tega segmenta doživela precejšen osip. Celo tako zelo, da je trgovina izgubila polovico strank. Andreja razlaga zakaj: "V okolici so trije konkurenti – Pekarna Pečjak, Pekarna Blatnik, Domača Pekarna Rž – ki kruh razvažajo po okoljskih domovih in so nam s tem odžrli precejšen tržni delež. Občina tega sicer naj ne bi dovolila, saj v radiju dveh kilometrov od trgovine nekdo drug ne bi smel prodajati. Prekršek vidim v tem, ker jaz plačujem davke svoji občini Ig, oni pa jih plačujejo svoji, a vseeno vozijo in prodajajo tukaj, pa ne samo kruh. Pritožba ni obrodila sadov.
 
Andreja pojasni, da je edina stvar izven mode dajanje franšiz: "Tudi, če prosiš za njo, je ne dobiš. V tej smeri smo se pred osmimi leti pogovarjali s Tušem, a so nam postavili take pogoje, da ne bi dolgo shajali. Vse blago moraš naročiti pri njih, ogromne količine, cele palete blaga, kar sploh ne bi mogli prodati. Vse, kar je v letaku, prodajajo brez marže, posledično pa veliko strank pride samo po to hrano oziroma pijačo. Trgovski potnik nam je to potezo odsvetoval. Raje smo na svojem, gremo v veleprodajo Mercatorja ali Tuša, iščemo akcije in sami ustvarjamo cene.
 
Ob koncu smo sogovornico povprašali še o prihodnjih načrtih, a kaj veliko niti ne bi rada spreminjala. "Razmišljala sem o terminalu za Loto, a se mi to ne izplača, saj bi morala prodati 1000 listkov. Živa je bila nekaj časa tudi ideja o bankomatu, a bi tudi za to morala imeti vsaj 500 dvigov dnevno, tukaj pa toliko ljudi na dan ne gre niti mimo. V stavbi je predviden prostor za gostinski lokal, toda …” je odprte možnosti pustila Andreja.
 
No, morda pa se spet vidimo takrat, ko bomo delovali že v sklopu razširjene revije InBar.
 
 

 
 
 
 
back to top