IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Torek, 26.09.2017 || Opolnoči spremenjene cene goriv  |  V Kranju odprta 47. trgovina Eurospin v Sloveniji  |  Regal in Imo-real podali prevzemno ponudbo za dve Panvitini družbi  |   3. FMCG Summit Zagreb - prijavite se po "first minute" ceni!  |  Proizvajalci ustanovili nov konzorcij za testenine  |  Ljubitelji testenin so bolj zdravi, uživajo manj maščob (študija)  |  Ivica Todorić v blogu o tem, da lex Agrokor ni v skladu z ustavo  |  Entoni Sošić od 1. oktobra na čelu Mercatorja S  |  Srđan Zlatičanin novi generalni direktor Frikoma  |  Predstavitev hrvaškega vina na dunajskem trgu Am Hof  |  Makprogres je prevzel Donio  |  Grill nov šef logistike v Spar Avstriji  |  ZANIMIVOST: Najtežja buča v državi tehta 639 kilogramov  |  Letos manj krušnih žit in koruze, več marelic  |  Kitajski Fosun kupuje indijsko Gland Pharmo za 1,1 milijarde USD  |  Hofer ogljično nevtralen trgovec  |  Sirk: "Le z izgradnjo drugega tira bomo na globalnem logističnem zemljevidu"  |   Zelena luč za Ceto  |  Nova sezona projekta Štartaj, Slovenija!  |   V Veliki Gorici odprli trgovino Bipa št.94  |   ||
   

Turizem smo (še vedno) ljudje

06.10.2016
Nedavno sem imel v okviru Blejskega strateškega foruma - vsakoletnega srečanja pretežno politično-varnostnih idej - vnovič priložnost sodelovati na posebnem mednarodnem turističnem posvetu z vrhunskimi strokovnjaki s tega področja.
 
Piše: Igor E. Bergant

Kakšno zvezo - razen rimanja - imata turizem in terorizem? Neposredne seveda ne. Pravzaprav gre za skoraj popolni nasprotji. A če dobro in predvsem zelo široko ter dolgoročno pomislimo, je turizem bržkone eno izmed najprijetnejših in dolgoročno tudi najbolj zanesljivih sredstev za izkoreninjene terorističnega zla.
 
Prav takšno stališče je na Bledu odločno predstavljal tudi dolgoletni generalni sekretar Svetovne turistične organizacije, ki deluje v okviru Združenih narodov (UNWTO), jordanski arhitekt in diplomat dr. Taleb Rifai. Njegovi argumenti so se zdeli prepričljivi: turizem (s potovanji vred) bogati tako turiste, kot tudi njihove gostitelje.
 
Prve zlasti duhovno, druge pa (čeprav v različnih odmerkih) materialno. Turizem vsaj praviloma krepi gospodarstva, ustvarja delovna mesta, odpira nova obzorja, spodbuja solidarnost ter vzbuja radovednost za nova potovanja. Povedano drugače in bolj splošno: po vsakem potovanju smo bogatejši za dragocene izkušnje, po vsakem potovanju smo (na nek način) boljši ljudje. Tudi moje osebne izkušnje so podobne.
 
Z vsakega potovanja, tako službenega kot zasebnega, sem se vrnil bogatejši za nova znastva in spoznanja, ki so me vsakokrat spodbudila k razmišljanju o samem sebi ter o okolju, v katerem živim in delam. Ob tem pa je zanimivo, da podobno čutim tudi v zadnjih letih, ko sta Slovenija in zlasti središče Ljubljane doživela silovit razmah kot turistična destinacija.
 
Glede na to, da v centru Ljubljane tudi delam, takorekoč vsakodnevno srečujem velike množice turistov z vsega sveta. Teh je toliko, da se je včasih s kolesom ali peš kar težko gibati po mestu. Zanimivo je, da je prav v dneh Blejskega strateškega foruma eden izmed naših najpomembnejših časnikov objavil obsežen in s kakovostnimi argumenti napisan članek o tem, da je turistov v Ljubljani že preveč, da iz središča izrivajo domače ljudi ter da je turistična trgovinska in gostinska ponudba čedalje manj po meri v središču Ljubljane živečih prebivalcev. 
 
Na prvi pogled to sicer drži, a kdor živi v Ljubljani - vključno z njenim ožjim središčem - ob malce boljšem premisleku lahko ugotovi, da to vendarle ne ustreza dejanskemu stanju. Potrebe turistov in prebivalcev mesta so si v resnici precej podobne, največkrat gre le za problem organizacije in preglednosti.
 
Predvsem pa…, sam se še dobro spomnim alternative - središča Ljubljane, ob delavnikih prepolnega avtomobilov in avtobusov, skoraj izpraznjenega mesta ob koncih tedna (ko so se "meščani” prelevili v turiste), tisti, ki smo osta(ja)li, pa za prosti čas nismo imeli kake posebne izbire. Ob spominu na te podobe ter sodobnem pogledu na prepolne gostinske lokale ter turiste, ki z vrečkami iz lokalnih trgovin paradirajo po mestu, me množice turistov nikakor ne motijo.
 
Vesel sem, da v korist rojakov in našega narodnega gospodarstva tujci pri nas trošijo svoj denar (ker je tudi izvoz), da ima zaradi tega več ljudi pri nas službe , in se tudi sam trudim biti prijazen in uvideven do gostov. Pač, tudi sam sem postal del turističnega poslanstva… 
 
Slovenska turistična zveza, ki nadaljuje tradicijo prve tovrstne organizacije na naših tleh - leta 1905 ustanovljene Deželne zveze za pospeševanje tujskega prometa na Kranjskem, deluje pod geslom "Turizem smo ljudje”. Slednje tudi že ima za seboj kar dolgo pot - razvilo se je pod okriljem slovitega slogana "Slovenija, moja dežela”, ki je od leta 1984 naprej pomembno krepil zavest ljudi, ki živimo na tem koščku Zemlje.
 
Da smo turizem ljudje, zlasti v časih, ko globalno, pa tudi lokalno, vse več ljudi gostuje in gosti, velja bolj kot kdaj koli prej. In ko gre - seveda ne povsod v Sloveniji - za vprašanje preobremenjenosti zaradi turističnih tokov, se velja še enkrat obrniti na dr. Rifaija. Pravi, da je omejevanje turizma kratkovidno in nesmiselno početje ter predvsem odraz pomanjkanja organizacijskih sposobnosti in domiselnosti gostiteljev.
 
Pametni in iznajdljivi jih znajo usmerjati in jim ponujati storitve in lokacije tako, da ima od turističnega priliva (človeškega in denarnega) vse več koristi tudi zaledje. Ob tem je dr. Rifai tudi večkrat poudaril, kako lepa in turistično zanimiva je Slovenija. "Pa ljudje, kako so v tej deželi res izjemno prijazni do vsakogar,” je dodal…
 
Ob tem sem pomislil, da bi na naši turistični poti v še svetlejšo prihodnost v Sloveniji lahko naredili še en korak. Da bi bili prijaznejši tudi do drug drugega. Potem bi bilo pri nas še lepše…

 
 
 
 
back to top