IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Sreda, 12.12.2018 || Lidl trgovino št. 55 odpira jutri v Ilirski Bistrici  |  Potencialnim kupcem Vinaga poziv k zvišanju ponudb  |  Ministrica Pivec se je sestala z vodstvom TZS  |  V Murski Soboti odprli distribucijski center Zelena točka  |  Tesco bo za božič okrepil ponudbo vegetarijanske hrane  |  Colruyt povečal dobiček, prodajo in tržni delež  |  Ferrero v milijardni odkup poslovanja Campbell's-a?  |  Jamnica z EBITDA (dobičkom iz poslovanja pred amortizacijo) nad pričakovanji  |  Pripravljena prepoved plastičnih mešalnikov ter slamic za pijačo in palčk za ušesa  |  PR ZANIMIVOST: Mannerjeve čokoladne sanje  |  Srbija tretja največja pridelovalka sliv na svetu  |  Morrisonsu (po domnevnem zanimanju Amazona) poskočila vrednost  |  Na trgu preveč zelenjave neznanega izvora  |  Klet Vinakoper predstavlja novo linijo penin Capris Marine  |  Esselunga v Milanu odprla trgovski center prihodnosti  |   Sberbank začel sprejemati ponudbe za prodajo svojega deleža v Agrokorju  |  Aldi Süd in Aldi Nord bosta sodelovala še bolj  |  Vlada želi bolj zdravo (predelano) hrano  |  Mastercard in Microsoft združujeta moči   |  Pri Tušu trkajo za srečo alpskih smučarjev (VIDEO)  |   ||
   

Turbulence

25.07.2015
Pogled iz Makedonije:  Predstavniki Mednarodnega denarnega sklada (IMF) so bili v Makedoniji v začetku julija, ko so se lahko prepričali o trenutnem položaju, v katerem se nahaja makedonska ekonomija.
 
Piše: Mirče Jovanovski, urednik Utrinskega vesnika
 

Predstavniki Mednarodnega denarnega sklada (IMF) so bili v Makedoniji v začetku julija, ko so se lahko prepričali o trenutnem položaju, v katerem se nahaja makedonska ekonomija. Mirnih tokov ekonomije, v katerih se je plulo v minulih dveh letih, ko so se kvartalne stopnje BDP-ja gibale med 3,2 in 4,7 odstotka, so minili. Od začetka leta je poslovanje številnih podjetij navkljub blagi povprečni ekonomski rasti močno turbulentno. Domača politična kriza in (ne)pripravljenost iskanja rešitev za številne probleme ter grška drama v evroconi, na katero Makedonija ne more vplivati, so pustili velike posledice v ekonomiji.

Delegacija IMF je stanje dobro skenirala, za letos pa so napovedali "zmerno” stopnjo rasti BDP-ja v višini 3,2 odstotka, kar glede na okoliščine niti ni tako slabo. Še posebej zaradi odvisnosti od investicij v infrastrukturi, kreditov ...

Gostje iz ZDA so odkrili in načeli temo, o kateri njihovi gostitelji pred javnostjo niso želeli govoriti, in sicer o pripravi novega „prenovljenega" proračuna. Ob dejstvu, da gre pri javnem dolgu za podvojene številke v primerjavi z letom 2008 in potrebi po tem, da se proračunska izguba spravi na 3 odstotke BDP-ja do leta 2017, je očit(a)na predvsem ugotovitev, da je učinkovitost zaračunavanja DDV-ja pod regionalnimi standardi. Če je temu res tako, potem ne držijo trditve o tem, češ da je Makedonija uspešna zgodba glede zagotavljanja rednega plačevanja davkov. 

 IMF je vodilnim ljudem in oblasti v Makedoniji očital še marsikatero napako s finančnega področja, ki je na zunaj sicer zdravo, saj so banke, vključno z obema grškima podružnicama dobro kapitalizirane, visoko likvidne in so v največjem delu podprte z domačimi depoziti.
Makedonija se sicer že dalj časa izogiba tesnemu objemu mednarodne finančne organizacije, vsaj kar zadeva stand-by aranžmaje. Konec letošnjega februarja je država še predčasno izplačala velik kreditni dolg, katerega zadnji obrok je znašal 174 milijonov dolarjev. Kredit v višini 312 milijonov dolarjev smo kot država dobili leta 2011 in ga izplačali pravočasno, kljub temu, da je bila Makedonija v tem času tarča kritikov, ki so omenjali pretirano zapravljivost. Ob razlogih za predčasno vračanju je šlo finančnikom za to, da se izognejo (pre)plačevanju posojila zaradi krepitve dolarja v razmerju do evra. S tem manevrom se je privarčevalo pet milijonov evrov za obresti in tečajne razlike, znižal pa se je tudi javni dolg, 



 
 
 
 
back to top