IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Ponedeljek, 29.05.2017 || Ormož z novo dm prodajalno, uspešen sobotni tek v Ljubljani  |  Odgovor ali bo Konzum (spet) Mercator do julija, Sberbanka pričakuje dogovor  |  Mercator s tremi nagradami Trusted Brand  |  Jeronimo Martins pridobiva z lastnimi blagovnimi znamkami  |  Mali trgovci zahtevajo pomoč EU  |  Nova združenja prodajalcev na drobno  |  Amazon prepričuje proizvajalce A-blagovnih znamk v drugačno miselnost  |  Pekarna Pečjak ob potrojenem dobičku načrtuje nove zaposlitve  |  Prenovljena Tuš drogerija Planet Maribor  |  Puklavec Family Wines z minimalno izgubo  |  Dan odprtih vrat Vinakoper   |  Kalčkova nova trgovina v ljubljanskem BTC-ju  |  V Ljubljani "sprehod" najdaljše rolade Gorenjka   |  Nagrada 10 let brezplačnih nakupov v Lidlu Slovenija gre v Slovenske Konjice   |  Junija prve ameriške Lidlove trgovine, ki so (bodo) za tretjino večje  |  Danes Citypark za 15. rojstni dan na Špici pripravlja glasbeno-modni dogodek  |  Auchan razširil ponudbo v kategoriji lepotilnih izdelkov  |  Agrokor bo Konzum v BiH zamenjal z Mercatorjem  |  Družba Mastercard v podporo projektu Botrstvo   |  Zlatna džezva vabi na kavo v Citypark  |   ||
   

Turbulence

25.07.2015
Pogled iz Makedonije:  Predstavniki Mednarodnega denarnega sklada (IMF) so bili v Makedoniji v začetku julija, ko so se lahko prepričali o trenutnem položaju, v katerem se nahaja makedonska ekonomija.
 
Piše: Mirče Jovanovski, urednik Utrinskega vesnika
 

Predstavniki Mednarodnega denarnega sklada (IMF) so bili v Makedoniji v začetku julija, ko so se lahko prepričali o trenutnem položaju, v katerem se nahaja makedonska ekonomija. Mirnih tokov ekonomije, v katerih se je plulo v minulih dveh letih, ko so se kvartalne stopnje BDP-ja gibale med 3,2 in 4,7 odstotka, so minili. Od začetka leta je poslovanje številnih podjetij navkljub blagi povprečni ekonomski rasti močno turbulentno. Domača politična kriza in (ne)pripravljenost iskanja rešitev za številne probleme ter grška drama v evroconi, na katero Makedonija ne more vplivati, so pustili velike posledice v ekonomiji.

Delegacija IMF je stanje dobro skenirala, za letos pa so napovedali "zmerno” stopnjo rasti BDP-ja v višini 3,2 odstotka, kar glede na okoliščine niti ni tako slabo. Še posebej zaradi odvisnosti od investicij v infrastrukturi, kreditov ...

Gostje iz ZDA so odkrili in načeli temo, o kateri njihovi gostitelji pred javnostjo niso želeli govoriti, in sicer o pripravi novega „prenovljenega" proračuna. Ob dejstvu, da gre pri javnem dolgu za podvojene številke v primerjavi z letom 2008 in potrebi po tem, da se proračunska izguba spravi na 3 odstotke BDP-ja do leta 2017, je očit(a)na predvsem ugotovitev, da je učinkovitost zaračunavanja DDV-ja pod regionalnimi standardi. Če je temu res tako, potem ne držijo trditve o tem, češ da je Makedonija uspešna zgodba glede zagotavljanja rednega plačevanja davkov. 

 IMF je vodilnim ljudem in oblasti v Makedoniji očital še marsikatero napako s finančnega področja, ki je na zunaj sicer zdravo, saj so banke, vključno z obema grškima podružnicama dobro kapitalizirane, visoko likvidne in so v največjem delu podprte z domačimi depoziti.
Makedonija se sicer že dalj časa izogiba tesnemu objemu mednarodne finančne organizacije, vsaj kar zadeva stand-by aranžmaje. Konec letošnjega februarja je država še predčasno izplačala velik kreditni dolg, katerega zadnji obrok je znašal 174 milijonov dolarjev. Kredit v višini 312 milijonov dolarjev smo kot država dobili leta 2011 in ga izplačali pravočasno, kljub temu, da je bila Makedonija v tem času tarča kritikov, ki so omenjali pretirano zapravljivost. Ob razlogih za predčasno vračanju je šlo finančnikom za to, da se izognejo (pre)plačevanju posojila zaradi krepitve dolarja v razmerju do evra. S tem manevrom se je privarčevalo pet milijonov evrov za obresti in tečajne razlike, znižal pa se je tudi javni dolg, 



 
 
 
 
back to top