IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Sreda, 17.01.2018 || Manj ovir za GSO  |  Tuševa zvezdica se je danes začela v Ljubljani   |  Družba Mlino 77,6-odstotna lastnica Mlinotesta  |  Sejmi v organizaciji Pomurskega sejma leta 2018...  |  Pivovarni Laško in Pristopu priznanje PRO PR Awards  |  Evropska komisija predstavila strategijo za boj proti plastičnim odpadkom  |  Prihaja Dindr - aplikacija za iskanje partnerja prek hrane  |  Zaživel zakon o prepovedi oglaševanja alkohola  |  Skopski pazar nič več v poslovanju z marketi  |  Hrustljava novost - Manner Knuspino  |  Trgovina Snage brez embalaže bo na ljubljanski tržnici  |   EU za promocijo evropskih kmetijskih proizvodov 169 milijonov evrov  |  Gorivo se je podražilo  |  Izvoz iz evroskupine - prva ZDA, druga Kitajska  |  Mlekarna Krepko odprla mini mlekarno za otroke  |  Lenta lani odprla 89 novih trgovin  |  Tudi francoska štruca na seznam Unesca?  |   Gomex načrtuje odprtje 30 novih prodajaln  |  Pão de Açucar uvaja nov model trgovin  |  Kaufland vstopa v Moldavijo  |   ||
   

Tudi proračun je na dopustu

18.08.2014
Piše: Milan Ćulibrk, glavni urednik NIN-a 
 
V Srbiji je vse relativno. Celo kolendar. Julij je postal čez noč - september. Čeprav je finančni minister Lazar Krstić* več tednov najavljal, da bo še sredi julija predlagal „rebalans" proračuna, je še sredi prejšnjega meseca ta izredno pomemben posel, ki se ga ne bi smelo prestavljati – prestavil.
 
Za dva meseca. Menda dokler ne mine čas dopustov. Kot, da je vse v najlepšem redu. A ni. V zgolj prvih petih uvodnih mesecih leta je v državni blagajni nastala luknja, ki je velika in globoka hkrati. Zapisano s številko pa je ta luknja še večja in je ocenjena na milijardo evrov.
 
Letošnji negativni proračun bo zrušil vse dosedanje „rekorde". S sedanjim tempom bo prišel celo tja do 2,5 milijarde evra, Vladimir Vučković, član Računskega sveta Srbije pa celo opozarja, da bi se lahko številka povzpela tja do 2,8 milijarde evrov ali na 8,7 % BDP-ja, medtem ko se v MMF-u (Mednarodnem denarnem skladu) bojijo, da bi lahko dosegel astronomskih 10 % BDP-ja. In če se zgodi to, bo Srbija v letu 2014 zanesljivi evropski rekorder.
 
Za Srbijo je mogoče še večja težava oziroma problem to, da naj bi bile uradne („neto") tuje investicije v prvih štirih mesecih, če je to sploh mogoče, negativne. Minus 800 milijonov evrov!? Da, dobro ste prebrali. Toliko več kapitala je iz Srbije odšlo, kot pa ga je prispelo.
 
Tega podatka nam ne pove nihče od uradnikov. Razumljivo, saj bi jih lahko potem kdo vprašal, kako je mogoče, da iz države, za katero naša vlada trdi, da počne vse, da bi bila za tujce prijaznejša, kapital praktično – beži! Ali poznate koga, ki beži od tam, kjer mu je dobro? In tukaj prihajamo do bistva.
 
Srbija potrebuje za financiranje (beri funkcioniranje) med štirimi in petimi milijardami evrov, ki jih v državni blagajni ni niti na spregled. Nujno pa je ta denar potreben že zaradi odplačevanja obresti in glavnice javnega dolga. Minister financ Lazar Krstić je nedavno priznal, da je zaradi katastrofalnih poplav zapostavil sprejem ukrepov, še posebej "rebalansa” proračuna, a je sporočil, da cilji ostajajo še naprej enaki in da bo država v naslednjih treh letih morala privarčevati 1,5 milijarde evrov, da bi vsaj kolikor toliko uredili stanje v javnih financah. Država bo, pa naj se sliši še tako nepopularno, morala dodatno zategniti pas tudi zaradi tega, ker letos ne bo niti pričakovane rasti BDP-ja za en odstotek.
 
Že pred katastrofalnimi majskimi poplavami je bilo jasno, da rasti ne bo. Trenutno je samo še vprašanje, za koliko bo BDP letos nižji, kot je bil leta 2013. Zaenkrat minister Krstić ocenjuje, da bo letošnja gospodarska rast med minus 0,5 do nič odstotkov. Kot kaže sedaj, bi bila ničla velik uspeh. A z ničelno gospodarsko rastjo so izgubljene tudi vse možnosti, da bi lahko Srbija v bližnji (ali daljni) prihodnosti rešila problem visoke nezaposlenosti in da bi lahko vsaj kolikor toliko uredila stanje v javnih financah.
 
Iz države, za katero naša vlada trdi, da počne vse, da bi bila za tujce prijaznejša, kapital praktično – beži! Ali poznate koga, ki beži od tam, kjer mu je dobro?
 
 
*Op.ur.: Avtor je kolumno spisal pred odstopom ministra za finance Lazarja Krstića.

 
 
 
 
back to top