IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Torek, 26.09.2017 || Opolnoči spremenjene cene goriv  |  V Kranju odprta 47. trgovina Eurospin v Sloveniji  |  Regal in Imo-real podali prevzemno ponudbo za dve Panvitini družbi  |   3. FMCG Summit Zagreb - prijavite se po "first minute" ceni!  |  Proizvajalci ustanovili nov konzorcij za testenine  |  Ljubitelji testenin so bolj zdravi, uživajo manj maščob (študija)  |  Ivica Todorić v blogu o tem, da lex Agrokor ni v skladu z ustavo  |  Entoni Sošić od 1. oktobra na čelu Mercatorja S  |  Srđan Zlatičanin novi generalni direktor Frikoma  |  Predstavitev hrvaškega vina na dunajskem trgu Am Hof  |  Makprogres je prevzel Donio  |  Grill nov šef logistike v Spar Avstriji  |  ZANIMIVOST: Najtežja buča v državi tehta 639 kilogramov  |  Letos manj krušnih žit in koruze, več marelic  |  Kitajski Fosun kupuje indijsko Gland Pharmo za 1,1 milijarde USD  |  Hofer ogljično nevtralen trgovec  |  Sirk: "Le z izgradnjo drugega tira bomo na globalnem logističnem zemljevidu"  |   Zelena luč za Ceto  |  Nova sezona projekta Štartaj, Slovenija!  |   V Veliki Gorici odprli trgovino Bipa št.94  |   ||
   

Tudi proračun je na dopustu

18.08.2014
Piše: Milan Ćulibrk, glavni urednik NIN-a 
 
V Srbiji je vse relativno. Celo kolendar. Julij je postal čez noč - september. Čeprav je finančni minister Lazar Krstić* več tednov najavljal, da bo še sredi julija predlagal „rebalans" proračuna, je še sredi prejšnjega meseca ta izredno pomemben posel, ki se ga ne bi smelo prestavljati – prestavil.
 
Za dva meseca. Menda dokler ne mine čas dopustov. Kot, da je vse v najlepšem redu. A ni. V zgolj prvih petih uvodnih mesecih leta je v državni blagajni nastala luknja, ki je velika in globoka hkrati. Zapisano s številko pa je ta luknja še večja in je ocenjena na milijardo evrov.
 
Letošnji negativni proračun bo zrušil vse dosedanje „rekorde". S sedanjim tempom bo prišel celo tja do 2,5 milijarde evra, Vladimir Vučković, član Računskega sveta Srbije pa celo opozarja, da bi se lahko številka povzpela tja do 2,8 milijarde evrov ali na 8,7 % BDP-ja, medtem ko se v MMF-u (Mednarodnem denarnem skladu) bojijo, da bi lahko dosegel astronomskih 10 % BDP-ja. In če se zgodi to, bo Srbija v letu 2014 zanesljivi evropski rekorder.
 
Za Srbijo je mogoče še večja težava oziroma problem to, da naj bi bile uradne („neto") tuje investicije v prvih štirih mesecih, če je to sploh mogoče, negativne. Minus 800 milijonov evrov!? Da, dobro ste prebrali. Toliko več kapitala je iz Srbije odšlo, kot pa ga je prispelo.
 
Tega podatka nam ne pove nihče od uradnikov. Razumljivo, saj bi jih lahko potem kdo vprašal, kako je mogoče, da iz države, za katero naša vlada trdi, da počne vse, da bi bila za tujce prijaznejša, kapital praktično – beži! Ali poznate koga, ki beži od tam, kjer mu je dobro? In tukaj prihajamo do bistva.
 
Srbija potrebuje za financiranje (beri funkcioniranje) med štirimi in petimi milijardami evrov, ki jih v državni blagajni ni niti na spregled. Nujno pa je ta denar potreben že zaradi odplačevanja obresti in glavnice javnega dolga. Minister financ Lazar Krstić je nedavno priznal, da je zaradi katastrofalnih poplav zapostavil sprejem ukrepov, še posebej "rebalansa” proračuna, a je sporočil, da cilji ostajajo še naprej enaki in da bo država v naslednjih treh letih morala privarčevati 1,5 milijarde evrov, da bi vsaj kolikor toliko uredili stanje v javnih financah. Država bo, pa naj se sliši še tako nepopularno, morala dodatno zategniti pas tudi zaradi tega, ker letos ne bo niti pričakovane rasti BDP-ja za en odstotek.
 
Že pred katastrofalnimi majskimi poplavami je bilo jasno, da rasti ne bo. Trenutno je samo še vprašanje, za koliko bo BDP letos nižji, kot je bil leta 2013. Zaenkrat minister Krstić ocenjuje, da bo letošnja gospodarska rast med minus 0,5 do nič odstotkov. Kot kaže sedaj, bi bila ničla velik uspeh. A z ničelno gospodarsko rastjo so izgubljene tudi vse možnosti, da bi lahko Srbija v bližnji (ali daljni) prihodnosti rešila problem visoke nezaposlenosti in da bi lahko vsaj kolikor toliko uredila stanje v javnih financah.
 
Iz države, za katero naša vlada trdi, da počne vse, da bi bila za tujce prijaznejša, kapital praktično – beži! Ali poznate koga, ki beži od tam, kjer mu je dobro?
 
 
*Op.ur.: Avtor je kolumno spisal pred odstopom ministra za finance Lazarja Krstića.

 
 
 
 
back to top