IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Ponedeljek, 10.12.2018 || NA KRATKO: Veliki svetovni trgovci...  |  Podjetnik leta Peter Pišek direktor podjetja Pišek & HSF Logistics   |  Edeka: "Lastne blagovne znamke pred A znamkami!“  |  Domače vpliva na izbiro pri spletnem nakupovanju  |  Pohorska kavarna kot prvi gostinski lokal znotraj (največje) Lidlove trgovine  |  Plodine se zanimajo za prevzem Konzuma  |  Predsednik upravnega odbora Coca-Cole postaja James Quincey  |  Zlatna džezva odslej tudi v trgovinah E.Leclerc  |  Euromonitor: "Domači izdelki pridobivajo na račun tujih"  |  Despar predstavil nove izdelke iz kategorije Free From  |  Diskonter Netto ponudili možnost plačila s PayPal-om  |  Sabina Gostinčar: "Mercator prek spleta ponuja že več kot 20.000 vrst izdelkov"  |  Odprt prenovljen Tommy v Solinu  |  Barcaffé na mednarodnem tekmovanju osvojil dve zlati medalji  |  Lidl v mariborskem Melju odprl trgovino št. 54  |  Lidl danes odpira trgovino št. 54 v Melju, št. 55 pa 13.decembra v Ilirski Bistrici  |  Med prispelimi ponudbami za Vinag tudi ena iz tujine  |  ZANIMIVOST: Danes Coca-Cola tovornjak z božičkom v BTC (VIDEO)  |  Rubinov Vinjak praznoval 60. rojstni dan  |  FDS ime spremenil v Badeco Adria  |   ||
   

Tri pomembne reformske naloge

24.05.2016
Čeprav je bilo ob letošnjih aprilskih parlamentarnih volitvah v Srbiji ves čas jasno, da ekonomske reforme, o katerih so se dogovorili v aranžmajih z Mednarodnim denarnim skladom (IMF)  in Svetovno banko, ne bodo ustavljene, pa v novejši ekonomski zgodovini ni znanega primera, da bi volitve minile brez takega upočasnjevanja reform. 
 
Avtorica: Radojka Nikolić, glavna utrednica revij Biznis in Ekonometar
 
Čeprav je bilo ob letošnjih aprilskih parlamentarnih volitvah v Srbiji ves čas jasno, da ekonomske reforme, o katerih so se dogovorili v aranžmajih z Mednarodnim denarnim skladom (IMF)  in Svetovno banko, ne bodo ustavljene, pa v novejši ekonomski zgodovini ni znanega primera, da bi volitve minile brez takega upočasnjevanja reform.
 
Za nas je to še toliko slabše, ker gre za najbolj resno reformsko leto v okviru triletnega aranžmaja z IMF-om, ki smo ga sklenili  23. februarja 2015 in ki se bo iztekel februarja 2018. In katere so te velike reformske naloge, ki jih moramo opraviti še letos, pol leta pa smo praktično že izgubili?
 
Prvo srečanje s preverjanjem prevzetih obveznosti nas čaka 1. junija, saj se bo z zadnjim majskim dnevom iztekel rok zaščite pred poverjeniki državnih podjetij v prestrukturiranju in privatizaciji. Od 17 zaščitenih podjetij jih je šlo v stečaj konec lanskega leta šest, še vedno pa je negotova usoda 11 nekdanjih gigantov, ki zaposlujejo 18.500 delavcev.
 
Tako se ne ve, katero od naštetih podjetij bo teže (beri lažje) rešiti. To so: RTB Bor, FAP, Petrohemija, Rudnik uglja Resavica, Jumko, Trajal, Galenika, Politika, Ikarbus, Industrija kablova Jagodina in PKB.
 
Ta podjetja skupno dolgujejo okrog dve milijardi evrov in to še največ javnim podjetjem (EPS-u, Srbijagasu, Železnicam), davčni upravi in Skladu za razvoj. Zatem sledijo še njihovi dolgovi do bank upnic in zasebnim podjetjem dobaviteljem. 

 
Ko gre za tri omenjene reformske naloge, ki jih moramo opraviti do konca leta, je jasno, da se za Srbijo prave reforme šele začenjajo. Uspešna fiskalna konsolidacija iz lanskega leta je v primerjavi s tistim, kar nas čaka, samo lep spomin ...
 
Druga velika obveznost, ki jo ima Srbija in ki smo jo začeli reševati le delno, zadeva javna podjetja in finančno prestrukturiranje, ki ga je treba opraviti v EPS-u, Srbijagasu in Železnicah Srbije. Pot podjetja, ki je v rdečih številkah, do uspešnega, ki posluje brez državnih subvencij, je zelo dolga. Še posebej, ko gre za omenjena podjetja, predstavniki mednarodnih finančnih organizacij občasno pošljejo kak opomin, da prestrukturiranje še ni končano in spomnijo na roke.
 
Tretja obveznost, ki jo je treba v letu 2016 končno začeti izpolnjevati, se nanaša na odpuščanja v javnem sektorju (brez javnih podjetij), da bi bi se z racionalizacijo ustvarila cenejša in učinkovitejša država. Po celem nizu kalkulacij in preštevanj glede tega, koliko je kje zaposlenih, se je le nekako prišlo do podatka, da je na ravni države – od državne administracije do zdravstva in šolstva – več kot 500.000 zaposlenih.
 
Lani glede tega problema ni bilo narejenega nič in zaenkrat niti v tem. Edina novost je v tem, da iz IMF-a ne sporočajo več, da je treba v javnem sektorju odpustiti 75.000 ljudi, ampak se vedno pogosteje izpostavlja mnenje Fiskalnega sveta, ki ocenjuje, da je treba število zaposlenih skupno zmanjšati za 30.000 do 35.000 ljudi še v tem in naslednjem letu.  

 
 
 
 
back to top