IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Ponedeljek, 29.05.2017 || Ormož z novo dm prodajalno, uspešen sobotni tek v Ljubljani  |  Odgovor ali bo Konzum (spet) Mercator do julija, Sberbanka pričakuje dogovor  |  Mercator s tremi nagradami Trusted Brand  |  Jeronimo Martins pridobiva z lastnimi blagovnimi znamkami  |  Mali trgovci zahtevajo pomoč EU  |  Nova združenja prodajalcev na drobno  |  Amazon prepričuje proizvajalce A-blagovnih znamk v drugačno miselnost  |  Pekarna Pečjak ob potrojenem dobičku načrtuje nove zaposlitve  |  Prenovljena Tuš drogerija Planet Maribor  |  Puklavec Family Wines z minimalno izgubo  |  Dan odprtih vrat Vinakoper   |  Kalčkova nova trgovina v ljubljanskem BTC-ju  |  V Ljubljani "sprehod" najdaljše rolade Gorenjka   |  Nagrada 10 let brezplačnih nakupov v Lidlu Slovenija gre v Slovenske Konjice   |  Junija prve ameriške Lidlove trgovine, ki so (bodo) za tretjino večje  |  Danes Citypark za 15. rojstni dan na Špici pripravlja glasbeno-modni dogodek  |  Auchan razširil ponudbo v kategoriji lepotilnih izdelkov  |  Agrokor bo Konzum v BiH zamenjal z Mercatorjem  |  Družba Mastercard v podporo projektu Botrstvo   |  Zlatna džezva vabi na kavo v Citypark  |   ||
   

Tovarne so naprodaj

18.09.2013
Piše: Mirče Jovanovski, urednik Utrinskega vesnika
 
Sosedovo dvorišče se zdi vedno lepše in bolj urejeno od našega. Tako je tudi v ekonomiji. Makedonci najpogosteje mislimo, da vedno zaostajamo in da smo korak, dva za drugimi državami v regiji ter da so tisti za devetimi gorami in vodami vedno spredaj, da so ustvarili več, boljše …
 
V minulih dneh smo tudi v naših medijih lahko prebirali o tem, kako Hrvati hvalijo Srbe in obratno, kar je bil razlog za resne analize o tem, čigava pot je boljša ‒ hrvaška ali srbska. Za nas v Makedoniji očitno take dileme ni. Če povprašate koga iz vlade o razvoju Makedonije, vam bo odgovoril, da si preberete poročilo Svetovne banke za izvajanje poslov (Doing business), kjer že nekaj let zapored rušimo rekorde po številu sprejetih predpisov, ki izboljšujejo delovno klimo in se po tem sodeč uvrščamo med države z največjim številom reform.
 
Dejansko pa se s številnimi stvarmi, ki so pri sosedih problematične, lahko pohvalimo, saj smo jih že zdavnaj odpravili. Fiskalizacija, davek na nepremičnine, denacionalizacija, privatizacija, legalizacija gradnje na črno, ekspresna registracija podjetij, "enookenskiˮ sistem itd.  ‒ vse te ukrepe smo sprejeli že zdavnaj, a se samo po sebi postavlja vprašanje, če je to dovolj.Če pogledate neka druga poročila, kot na primer tistega od Konfederacije za trgovino in razvoj Združenih narodov (UNCTAD) za neposredne tuje investicije, so stvari postavljene malo drugače.
 
V lanskem letu so v Makedonijo tujci investirali vsega 135 milijonov dolarjev neposrednih investicij, kar je prepričljivo najmanj v primerjavi z nekdanjimi bratskimi državami. Glede tega nam je najbližje štirikrat bolj razvita Slovenija, kamor je bilo vloženih ravno tako preskromnih 145 milijonov dolarjev, v Srbijo 352 milijonov, v BiH 633, v Črno goro pa 609. Razred zase je Hrvaška, ki je privabila 1,25 milijarde, za primerjavo pa omenimo še Albanijo, kamor je tavalo 957 milijonov dolarjev. Celo najmanj razvito Kosovo se lahko pohvali z boljšimi rezultati od Makedonije. Tam so tujci investirali več kot dvojno makedonsko številko.
 
Vseeno pa se je letošnje leto začelo dobro za Narodno banko Makedonije, ki je konec maja zabeležila 105,4 milijonov dolarjev SDI (stopnja mednarodne pomoči kot komplementaren dejavnik pospeševanja doseganja rezultatov op. ur.), kar je skoraj toliko kot v celotnem letu 2012. Premier Nikola Gruevski se je pohvalil s petimi tujimi podjetji, ki so se odločila za gradnjo tovarn v Makedoniji, vlada pa bo v bližnji prihodnosti ponudila več kot 400 objektov, nekdanjih tovarn, obratov, počitnikovališč itd., ki predstavljajo spomenike za neuspešno tranzicijo in že leta propadajo kot nekakšen mrtev potencial.Kako velik je, kaže tudi podatek, da imajo ti objekti nad 1,7 milijonov kvadratnih metrov prostora, če pa se temu dodajo tudi spremljajoča zemljišča, potem skupna površina dosega 4,5 milijonov kvadratnih metrov.
 
Premier Nikola Gruevski se je pohvalil s petimi tujimi podjetji, ki so se odločila za gradnjo tovarn v Makedoniji, vlada pa bo v bližnji prihodnosti ponudila več kot 400 objektov, nekdanjih tovarn, obratov, počitnikovališč itd., ki predstavljajo spomenike za neuspešno tranzicijo in že leta propadajo kot nekakšen mrtev potencial.

 
Pa jih nekaj naštejmo: tovarna za akumulatorje v Probitištipu, Jaka Tabak iz Radoviša, delčevska Frotirka, štipska Makedonka, Hemteks, Ezerka, Porcelanka, EMO itd.Seznam objektov, za katera bo ustvarjena zasebna baza podatkov, ki bodo dostopni vsem, ki se bodo za njih zanimali, je dolg. Ti bodo lahko podatke poiskali tudi na spletni strani Agencije za tuje investicije. Če bodo te brownfield investicije uspešnejše od greenfield investicij, ne ve nihče. Konec koncev to niti ni pomembno, da bodo le dosegle večje število novih delovnih mest in povišanje BDP-ja.

 
 
 
 
back to top