IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Torek, 23.10.2018 || Še dva dneva do 4. FMCG Summit-a revije InStore v Zagrebu   |  Novi logistični center verige X5 v Petrozavodsku  |  In Your Pocket razglasil najboljše lokale s hrano v Ljubljani  |  Dogovor o zmanjšanem pakiranju sladkorja, soli, masti  |  Simončič je novi predsednik Sveta RS za kmetijstvo in podeželje  |  Praznik kave "TriestEspresso Expo" od 25. do 27.oktobra tudi z Barcaffejem  |  Kompetentni kadri za večjo konkurenčnost živilstva  |  Spremembe v vodstvu Coca Cole  |  Študentje s top inovacijo pod imenom "MOUSSE-HAVE" danes na sejmu Sial v Parizu  |  Svetovni dan jabolk - 21. oktober  |  Odprt nov Tommy hipermarket v Malinski  |  Ali prihajajo piščanci, ki jih hranijo z GSO?  |  Paloma kmalu v pomembno posodobitev proizvodnje  |  P&G ob rasti dobička in nespremenjenih prihodkih znižal napoved  |  V Konzumu razmišljajo o vstopu na makedonski trg  |  Ljubljanske mlekarne povečujejo izvoz  |  Novo poslovalnico Lidla v Hočah odpirajo v četrtek, nato še eno v Melju  |   Ljubljanske mlekarne pripravile akcijo za blagovno znamko Alpsko (VIDEO)  |  Ministrica s predstavniki živilsko-predelovalne industrije o stanju v panogi  |  Končal se je 25. Zlati boben v Portotožu  |   ||
   

Tečajni svet

12.02.2016
Tečajni ali fiskalni svet? Oba ali noben? Kaj je potrebno Makedoniji, da se popravi stanje, ki bi lahko postalo kaotično, če se politični liderji ne zedinijo okrog kompromisne rešitve, ki bi državo vrnila na normalno pot.
 
Piše: Mirče Jovanovski
 
Izjava direktorja Komercialne banke in bivšega premierja,Harija Kostova, da je za rešitev slabega stanja in izhod iz krize potrebno ustanoviti t. i. domači tečajni odbor oz. fiskalni svet, že dobiva učinek metulja, saj so reakcije in debate na to temo vse številčnejše. In kaj konkretnega je predlagal Kostov, ko je govoril o "skupnih spremembah v zavesti političnih elit in skupinskem gibanju, ki da lahko Makedonijo usmeri v pravo smer?
 
Na kratko povzemamo, da predlaga ustanovitev instrumentov oz. novih institucij, ki se bodo ločile od javnih financ in ki bodo delovale s konsenzom (glede proračuna)."Potrebovali bi nekaj takega, kar bi bilo podobno nekakšnemu domačemu tečajnemu svetu (currency board) ali fiskalnemu svetu, v katerem bi bili tudi strokovnjaki iz svetovnih finančnih institucij, ki bi imeli pravico do veta oz. odločilnega glasu.”
 
V zadnjih treh mesecih lanskega leta so dolgovi centralne vlade, javnih skladov in občin višji za 217 milijonov evrov, s čimer se je dolg BDP-ja povečal s 36 odstotkov konec septembra na 38,4 odstotka 31. decembra.
 
Bistveni problem v Makedoniji je preveliko število strank in splošno nezaupanje v družbo in njene stalne institucije. Tudi kar zadeva finance! Obstaja dilema, ali bi bil problem rešljiv z vzpostavitvijo novih modelov in institucij. Sodeč po izkušnjah iz prejšnjih let in nemogočega dogovora o najbolj pomembnih vprašanjih, je odgovor znan že vnaprej.
 
V analizi TV Telma so ugotovili, da je makedonska vlada v (zgolj) treh mesecih javni dolg povišala za 283 milijonov evrov in da se je samo v zadnjem kvartalu dolg BDP-ja povečal za 3,1 odstotka. Javni dolg Makedonije je konec leta 2015 sicer dosegel 4,2 milijarde evrov oz. 47 odstotkov BDP-ja in se bo nadaljeval z rastjo vsaj do leta 2018, kmalu pa bo presegel rdečo črto v višini 50 odstotkov.
 
Po podatkih Ministrstva za finance se je makedonski javni dolg od leta 2006 povečal za 2,4 milijarde evrov. Vlada (v odstopu) je zunanji dolg povečala za 2,8 milijarde, dolg do domačih kreditorjev pa na 1,3 milijarde evrov. V zadnjem trimesečju minulega leta je država najela za 270 milijonov evrov dolga z emisijo evroobveznic, izplačala pa je dolg za prejšnje evroobveznice v višini 150 milijonov evrov.
 
Številke kažejo, da so v zadnjih treh mesecih lanskega leta dolgovi centralne vlade, javnih skladov in občin višji za 217 milijonov evrov, s čimer se je dolg BDP-ja povečal s 36 odstotkov konec septembra na 38,4 odstotka 31. decembra.
 
Javni makedonski dolg bo do leta 2018 dosegel vsaj 5,6 milijarde evrov oziroma 52,4 odstotka BDP-ja. 

 
 
 
 
back to top