IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Sobota, 18.11.2017 || Lidlov poslovni hackathon bo jutri  |  AB InBev ustoličil novega direktorja za Severno Ameriko  |  Za SEMPL št.19 kar 89 tekmovalnih prijav   |  Zajtrk za več kot 260.000 otrok po vrtcih in šolah  |  Vabilo na četrto FMCG konferenco revije InStore v Beograd 23. novembra  |  Sodišče zavrnilo veljavnost lex Agrokor v Sloveniji  |  Atlantic Grupa je v ZDA začela s proizvodnjo paštete Argeta  |  20. Slovenski festival vin odpira vrata   |  Zmagovalec natečaja Lidlov mladi vinar je Jernej Žorž z vinom zelen  |  Mlečno-predelovalni sektor predstavil zaveze odgovornosti  |  Colruyt uvaja novosti prek spleta  |  Sainsbury's prvi uvedel tehnologijo izolacije hladnega zraka  |  Nemška Gea prevzema pomurski Vipoll  |  Prenovljena Idea "Beograđanka"  |  Heineken Hrvaška v Karlovcu odprl zeleno skladišče  |  Lepotna blagovna znamka The Body Shop v Sloveniji  |  E. Leclerc ostaja v vodstvu, Carrefour zmanjšal zaostanek  |  MAC Cosmetics v sredo odprl prvo trgovino   |   Židan: "Danes smo vsi skupaj ena družina!"  |  Lidlov mladi vinar Jernej Žorž iz Vipavske doline  |   ||
   

Ta krasni novi svet ...

24.11.2014
Piše: prof. dr. Mladen Vedriš  
 
Po desetletjih strahu pred stvarno ali možno inflacijo se sedaj pojavlja bojazen pred drugačno nevarnostjo – deflacijo. Tisti starejši (izkušenejši) se še spomnijo bonov za gorivo, marsikdo (od srečnikov) tudi časa zadolževanja in kreditov brez devizne klavzule ...
 
Današnji čas pa je povsem drugačen. Zakaj je pravzaprav sploh prišlo do padca posameznih cen blaga ali storitev, kar lahko ogrozi stabilnost ekonomskega sistema? Obstaja bojazen t. i. "deflacijske spirale", ki jo sestavlja več dejavnikov. V pričakovanju nadaljnjega nižanja cen se potrošniki še naprej zadržujejo pred nakupovanjem in to vodi do padca povpraševanja, in potem nadaljnjega "padanja" cen.
 
In tako v začaranem krogu, kar ima za posledico pojav poslovnih in finančnih izgub na poslovnem področju. Temu sledi padec zaposlenosti in znižanje nakupne moči. Zaradi vsega tega se potem zmanjšajo tudi davčni prihodki, pojavlja se vedno več težav pri zagotavljanju  sredstev  za financiranje javnega sektorja. EU se bori za doseganje ciljne stopnje inflacije v višini 2 % na letni ravni. Osnovno vprašanje se glasi, kako najti pravo mero – niti preveč niti premalo.
 
Tisto, kar nas zadeva še bolj od nove globalne in EU dileme, je izvedba različnih ukrepov v nacionalnih okvirjih ekonomske politike – pod skupnim nazivom EU semester. „Procedura prekomernega deficita" je nova politika koordinacije in nadzora nad ekonomskimi kazalci posameznih držav članic, EU komisija pa jo je začela izvajati leta 2010 in sicer kot reakcijo na ekonomsko krizo.
 
Osnovni cilj je zaustaviti izpade iz sistema na način ustvarjanja mehanizmov zgodnjega opozarjanja na probleme v posameznih nacionalnih ekonomijah. Zatem tudi v praktičnih oblikah podpore, kjer so ob tem prisotni vedno tudi nepriljubljeni ukrepi, kakšne so morali sprejeti in izvajati: Grčija, Španija, Portugalska. "EU semester", mednarodne rating agencije, povečani proračunski primanjkljaji, znižani davčni prihodki in povečana nezaposlenost kličejo po k takojšnjemu ukrepanju.
 
Vedno težje je na katerikoli argumentirani način možnim kupcem hrvaške obveznice razložiti, da se bo preobrat glede izkupička hrvaškega javnega dolga zgodil kar sam po sebi in da se bo to zgodilo že čez eno leto. S tem bi si z večjo verjetnostjo zagotovili  pogoje za odplačilo glavnice in obresti. Zaradi tega je pravi izhod ob vseh željah po mirnejši plovbi v luko skrit v edini pravi rešitvi in zagotavljanju pogojev za gospodarsko rast. Ostaja (dolgo) večno vprašanje, kdo in kako bo to dosegel. Praktično je vse odvisno od znanja in sposobnosti za (vašo) plovbo ...
 
Valovi, veter, morski tokovi in grebeni so za vse enaki ...
 
Procedura prekomernega deficita je nova politika koordinacije in nadzora nad ekonomskimi kazalci posameznih držav članic s strani EU komisije, osnovni cilj pa je ta, da se zaustavijo izpadi iz sistema na način ustvarjanja mehanizmov zgodnjega opozarjanja na probleme v posameznih nacionalnih ekonomijah. 


 
 
 
 
back to top