IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Ponedeljek, 29.05.2017 || Ormož z novo dm prodajalno, uspešen sobotni tek v Ljubljani  |  Odgovor ali bo Konzum (spet) Mercator do julija, Sberbanka pričakuje dogovor  |  Mercator s tremi nagradami Trusted Brand  |  Jeronimo Martins pridobiva z lastnimi blagovnimi znamkami  |  Mali trgovci zahtevajo pomoč EU  |  Nova združenja prodajalcev na drobno  |  Amazon prepričuje proizvajalce A-blagovnih znamk v drugačno miselnost  |  Pekarna Pečjak ob potrojenem dobičku načrtuje nove zaposlitve  |  Prenovljena Tuš drogerija Planet Maribor  |  Puklavec Family Wines z minimalno izgubo  |  Dan odprtih vrat Vinakoper   |  Kalčkova nova trgovina v ljubljanskem BTC-ju  |  V Ljubljani "sprehod" najdaljše rolade Gorenjka   |  Nagrada 10 let brezplačnih nakupov v Lidlu Slovenija gre v Slovenske Konjice   |  Junija prve ameriške Lidlove trgovine, ki so (bodo) za tretjino večje  |  Danes Citypark za 15. rojstni dan na Špici pripravlja glasbeno-modni dogodek  |  Auchan razširil ponudbo v kategoriji lepotilnih izdelkov  |  Agrokor bo Konzum v BiH zamenjal z Mercatorjem  |  Družba Mastercard v podporo projektu Botrstvo   |  Zlatna džezva vabi na kavo v Citypark  |   ||
   

TTIP - Prava (ne)priložnost

25.05.2016
V zadnjem času smo vedno pogosteje priče rednemu curljanju zaupnih informacij iz skritih dokumentov, ki imajo velik gospodarski oz. politični pomen. To velja tako Wikileaks, Luxemburg Leaks, Panama Papers ...
 
Avtor: Prof. dr.Mladen Vedriš 
 
Je pa tu še TTIP (TheTransatlantic Trade and Investment Partnership) in proces pogajanj, ki so zelo skrivnostna glede vsebine, pogajalcev in možnih posledicah oz. glede politike in ciljev, ki jih želi(jo) doseči.
 
Kratica TTIP pomeni v prevodu Trgovinski sporazum med EU in ZDA. Prva pogajanja na to temo so se začela septembra leta 2013, privrženci teorije zarot bi dodali, da ravno v trenutku, ko je RH postala polnopravna članica EU. Deklarirani cilj programa je umakniti ovire za trgovino in to v širokem razponu gospodarskih področij s ciljem lažje trgovinske izmenjave med EU in ZDA.
 
Šlo je za proces v treh korakih: 1. pridobivanje mandata za začetek pregovorov, 2. sam proces pregovorov in 3. končna rešitev z zaključki in odločitvami. Na koncu bi morale sporazum potrditi vlade vseh 28 držav članic EU in seveda tudi Evropski parlament.
 
Zagovorniki tega sporazuma poudarjajo visoke gospodarske in finančne koristi za obe strani, ca. 119 milijard evrov za EU in 95 milijard za ZDA. In to na letni ravni. Ob tem se odpirajo številne dodatne poslovne priložnosti za majhne in srednje podjetnike, odpiranje novih zaposlitev itd. 
 
Truman Capote je zapisal: "Edina razlika med problemi in rešitvami je v tem, da ljudje razumejo rešitve ...
 
 Seznam pripomb, še posebej na evropski strani, je precej daljši in odkriva temno stransporazuma. Predvsem te zadevajo mehanizme zaščite naložb: reševanje sporov med investitorji in državami. ISDS mehanizem namreč omogoča investitorju iz države, s katero se sklene določen dogovor o zaščiti naložbe, da začne spor (po pravilu mednarodne arbitraže) proti državi, v katero je vložil svoja sredstva, če je ogroženo njegovo poslovanje.
 
Razlogi za spore ne more biti zgolj dejstvo o zmanjšanem dobičku, ampak gre za primere, ko določenih dejavnostih zaradi raznoraznih razlogov ni več možno opravljati ali pa če se npr. z investitorjem posluje na diskriminatoren način, ko mu je nepravično odvzeta lastnina ali je ogrožena njegova varnost.
 
Dejstvo je, da je samo Hrvaška sklenila 58 pogodb o spodbujanju in zaščiti naložb in da ima vsaka od teh odredbe o ISDS-u. Nenazadnje je taka pogodba sklenjena z vlado ZDA (1996). Na ravni članic EU jih je od leta 1950 do danes podpisanih več kot 1400.
 
Precej prahu so dvignile tudi pripombe, da bo TTIP omogočil, da genetsko spremenjena hrana iz ZDA neovirano pride na tržišče EU, a zagotovila so taka, da izdelki GSO niso vključeni v pogajanja. In tako se po vrsti soočajo argumenti ene in druge strani.
 
Resnica je taka, da globalizacija napreduje še naprej in osvaja vedno nova področja. EU je ob tem doslej že sklenila tudi 38 trgovinskih sporazumov s tretjimi državami. Velikimi in malimi.
 
Od Andore in San Marina, Švice, do Južne Koreje, Južne Afrike ter Iraka in Sirije. Še vedno potekajo pregovori z Japonsko in Indijo, a tudi s skupinami pomembnih držav: Mercosur (Argentina, Brazilija, Paragvaj, Urugvaj, Venezuela) in Odborom za sodelovanje z arabskimi državami (Bahrajn, Kuvajt, Oman, Katar, Savdska Arabija in Združeni Arabski Emirati).
 
Sporočilo je jasno ...

 
 
 
 
back to top