IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Petek, 24.11.2017 || 90 odstotkov potrošnikov slovensko hrano ocenjuje kot kakovostno  |  Tescove lastne blagovne znamke velika uspešnica  |  Spar se vrača v Grčijo  |  Nova 60. številka revije InStore že v tiskarni  |  Veliki sempler "Lahkonočnicam" A1 Slovenija in Grey Ljubljana  |  Parlament potrdil zaprtje trgovin ob nedeljah  |  Podjetje Paradajz pred širitvijo  |  Amazonovi delavci so si za stavko izbrali črni petek  |  Jana kolagen beauty izbrana za inovacijo leta 2017  |   Mercator dobaviteljem predstavil strategijo nadaljnjega sodelovanja  |  Hofer se počasi približuje Engrotušu  |  Pozeba povzročila skoraj 47 milijonov evrov škode  |  Zaključena četrta FMCG konferenca revije InStore v Beogradu  |  Prilepska pivovarna z dobičkom  |  Za nagrade Sempler se poteguje 40 finalistov  |  Migros z naložbo v hladilne omarice   |  Ponosni na 60 let Mlekarne Planika (FOTOREPORTAŽA)   |  Pričenja se nova izvedba tekmovanja Effie Slovenija 2018  |  Lidl del prodaje od linije Deluxe namenja za URI Soča (VIDEO)  |  Dia izdelke verige Clarel ponuja prek Amazona  |   ||
   

Svetla prihodnost (z nekaj odtenki sivo-črne)

24.11.2013
Piše: dr. Samo Uhan

V sociologiji poznamo t.i. Thomasov teorem, ki ga je davnega leta 1928 oblikoval sociolog W.I.  Thomas in v (poenostavljeni) različici pravi, "da so stvari ali situacije, ki jih imajo ljudje za resnične, resnične predvsem v posledicah".
 
Z drugimi besedami – na ravnanje posameznikov (in množic)  odločilno vplivajo subjektivne (največkrat popačene) zaznave okoliščin, tudi v primerih, ko so na voljo objektivne informacije.  Številni primeri iz vsakdanjega življenja, ki potrjujejo Thomasovo razlago "ustvarjanja družbene resničnosti",  prihajajo iz ekonomije (sem lahko mirno uvrstite razne nepremičninske in borzne balone), nič manj uporabna pa ni teorija za razlago splošne družbene klime.
 
V trenutku, ko to pišem je  "vseprisotna" medijska tema metodologija obremenitvenih testov, ki naj bi razkrili kapitalske potrebe slovenskih bank v primeru  "neugodnega" scenarija. Pridevnik "neugoden" seveda ne pripomore k "hladni" razumski interpretaciji stanja; nasprotno – predvsem v medijih lahko spremljamo pravo tekmo v napovedovanju globine brezna in "črne prihodnosti". Temu običajno sledi javnomnenjska raziskava, ki jo največkrat izvede ista medijska hiša v kateri je nastal "apokaliptični scenarij".
 
Krog je sklenjen, metodologija se v hipu spremeni v javnomnenjsko  mitologijo. In kar imajo ljudje za resnično, …….Nasploh zaznavo razmer v državi dolga leta spremlja svojevrsten javnomnenjski paradoks. Prepričanja ljudi o ključnih temah so pogosto v popolnem neskladju z objektivnimi (ali vsaj objektiviziranimi) kazalniki.  
 
Dober primer za to so ocene o neenakosti v slovenski družbi. Znano je, da je Slovenija družba, ki ne sprejema velikih dohodkovnih razlik. Raziskava Slovensko javno mnenje je v več kot štiridesetih letih  uspela ujeti le en zgodovinski trenutek, ko je bila želja, da se dohodkovne razlike povečajo, nekoliko bolj izražena. Ta trenutek je bil leta 1991, na prehodu iz socialističnega v "tržno" gospodarstvo, simpatije do povečanih dohodkovnih razlik pa so takrat kazali predvsem višje izobraženi, kot ugotavlja B. Malnar.
 
Že leta 1993 je delež tistih, ki so zagovarjali večje razlike v dohodkih padel pod 10%, danes pa je zanemarljivo majhen, saj povsem prevladuje mnenje, da so dohodkovne razlike v Sloveniji enormne. Zanimivo pri tem je, da so po GINI kazalcu dohodkovne neenakosti v Sloveniji med najmanjšimi med v EU. Ankete pokažejo še en paradoks. V zadnjih 20 letih se delež zadovoljnih z materialnimi razmerami v gospodinjstvu ne spreminja oz. ostaja na visoki ravni (več kot 60%).
 
Kljub temu izrazito narašča delež tistih, ki menijo, da bi se morale razlike v dohodkih zmanjšati. To kaže, da želja po zmanjšanju razlik ni v celoti  posledica naraščajoče materialne stiske ljudi pač pa posledica prepričanja, da razlike hitro in predvsem nepravično naraščajo. Takšen je tudi prevladujoč medijski vtis. Zdi se torej, da sodelujoči v anketah pojem  "razlike v dohodkih" razlagajo veliko širše kot to počne statistika, rezultat pa je seveda zgoraj opisana "družbena konstrukcija resničnosti".  
 
Da ne bo pomote, krivde za slabo družbeno klimo ni mogoče pripisati niti popačenim predstavam javnosti, niti "rumenemu" delovanju medijev. Realnosti družbenih dejstev pač ni mogoče zanikati, pomembno je le, da njihova razlaga vključuje "zrno soli". Nedavno objavljeno poročila inštituta Legatum, Slovenijo, glede na t.i. indeks blaginje (prosperity index), ki je kombinacija ocen delovanja gospodarstva, ravni osebnih svoboščin, razvitosti demokracije, stopnje sreče in kakovosti življenja, uvršča na 24 mesto med 142 državami. Tri mesta za Japonsko, sedem mest pred Italijo in seveda pred vse konkurentke bivšega socialističnega bloka, podobno kot lansko leto in leto poprej.
 
Dobro? Slabo? Nekaj vmes? No, vsekakor je pred nami prihodnost -  svetla, z nekaj odtenki sivo-črne.

 
 
 
 
back to top