IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Torek, 25.09.2018 || Prenovljeni Center Vič potrošniško izkušnjo dviguje na novo raven  |  Malce nižje cene goriv   |  Rekordnih 170 vrst piva na jesenskem Pivo & Burger Festu  |  Plasta lastništvo v Tovarni olja Gea povečala na 92 odstotkov  |  Akcija:"Imam svojo vrečko!"  |  Še 1 dan za zgodnje prijave na 4. FMCG Summit revije InStore, ki bo v Zagrebu 25.oktobra   |  Tesco odprl prvi trgovini Jack's  |  Izdelki za daljši občutek sitosti debitirali v trgovinah Morrisons  |  Jelena Jazić nova direktorica agencije McCann Beograd  |  Delhaize začel z novim formatom trgovine s ponudbo sveže hrane   |  6.5% povečanje prodaje organske hrane in pijače  |  Lidl postavil zbiralne košare za živali v stiski  |  Lepši časi za proizvajalce rezancev  |  Gorenje predstavilo nove pralne in sušilne stroje WaveActive  |  Direktor Beiersdorfa bo v kratkem postal Belgijec De Loecker  |  Eurospin po Italiji in Sloveniji kmalu tudi na Hrvaškem   |  Brantuša:"Spar prihaja v Srbijo!"  |  Vitaminka na sejmu Worldfood Moscow 2018  |  Uspešen 3. dobrodelni Skazin tek Otrok otroku  |  Zavrnili prehransko in okoljsko pobudo  |   ||
   

Svetla prihodnost (z nekaj odtenki sivo-črne)

24.11.2013
Piše: dr. Samo Uhan

V sociologiji poznamo t.i. Thomasov teorem, ki ga je davnega leta 1928 oblikoval sociolog W.I.  Thomas in v (poenostavljeni) različici pravi, "da so stvari ali situacije, ki jih imajo ljudje za resnične, resnične predvsem v posledicah".
 
Z drugimi besedami – na ravnanje posameznikov (in množic)  odločilno vplivajo subjektivne (največkrat popačene) zaznave okoliščin, tudi v primerih, ko so na voljo objektivne informacije.  Številni primeri iz vsakdanjega življenja, ki potrjujejo Thomasovo razlago "ustvarjanja družbene resničnosti",  prihajajo iz ekonomije (sem lahko mirno uvrstite razne nepremičninske in borzne balone), nič manj uporabna pa ni teorija za razlago splošne družbene klime.
 
V trenutku, ko to pišem je  "vseprisotna" medijska tema metodologija obremenitvenih testov, ki naj bi razkrili kapitalske potrebe slovenskih bank v primeru  "neugodnega" scenarija. Pridevnik "neugoden" seveda ne pripomore k "hladni" razumski interpretaciji stanja; nasprotno – predvsem v medijih lahko spremljamo pravo tekmo v napovedovanju globine brezna in "črne prihodnosti". Temu običajno sledi javnomnenjska raziskava, ki jo največkrat izvede ista medijska hiša v kateri je nastal "apokaliptični scenarij".
 
Krog je sklenjen, metodologija se v hipu spremeni v javnomnenjsko  mitologijo. In kar imajo ljudje za resnično, …….Nasploh zaznavo razmer v državi dolga leta spremlja svojevrsten javnomnenjski paradoks. Prepričanja ljudi o ključnih temah so pogosto v popolnem neskladju z objektivnimi (ali vsaj objektiviziranimi) kazalniki.  
 
Dober primer za to so ocene o neenakosti v slovenski družbi. Znano je, da je Slovenija družba, ki ne sprejema velikih dohodkovnih razlik. Raziskava Slovensko javno mnenje je v več kot štiridesetih letih  uspela ujeti le en zgodovinski trenutek, ko je bila želja, da se dohodkovne razlike povečajo, nekoliko bolj izražena. Ta trenutek je bil leta 1991, na prehodu iz socialističnega v "tržno" gospodarstvo, simpatije do povečanih dohodkovnih razlik pa so takrat kazali predvsem višje izobraženi, kot ugotavlja B. Malnar.
 
Že leta 1993 je delež tistih, ki so zagovarjali večje razlike v dohodkih padel pod 10%, danes pa je zanemarljivo majhen, saj povsem prevladuje mnenje, da so dohodkovne razlike v Sloveniji enormne. Zanimivo pri tem je, da so po GINI kazalcu dohodkovne neenakosti v Sloveniji med najmanjšimi med v EU. Ankete pokažejo še en paradoks. V zadnjih 20 letih se delež zadovoljnih z materialnimi razmerami v gospodinjstvu ne spreminja oz. ostaja na visoki ravni (več kot 60%).
 
Kljub temu izrazito narašča delež tistih, ki menijo, da bi se morale razlike v dohodkih zmanjšati. To kaže, da želja po zmanjšanju razlik ni v celoti  posledica naraščajoče materialne stiske ljudi pač pa posledica prepričanja, da razlike hitro in predvsem nepravično naraščajo. Takšen je tudi prevladujoč medijski vtis. Zdi se torej, da sodelujoči v anketah pojem  "razlike v dohodkih" razlagajo veliko širše kot to počne statistika, rezultat pa je seveda zgoraj opisana "družbena konstrukcija resničnosti".  
 
Da ne bo pomote, krivde za slabo družbeno klimo ni mogoče pripisati niti popačenim predstavam javnosti, niti "rumenemu" delovanju medijev. Realnosti družbenih dejstev pač ni mogoče zanikati, pomembno je le, da njihova razlaga vključuje "zrno soli". Nedavno objavljeno poročila inštituta Legatum, Slovenijo, glede na t.i. indeks blaginje (prosperity index), ki je kombinacija ocen delovanja gospodarstva, ravni osebnih svoboščin, razvitosti demokracije, stopnje sreče in kakovosti življenja, uvršča na 24 mesto med 142 državami. Tri mesta za Japonsko, sedem mest pred Italijo in seveda pred vse konkurentke bivšega socialističnega bloka, podobno kot lansko leto in leto poprej.
 
Dobro? Slabo? Nekaj vmes? No, vsekakor je pred nami prihodnost -  svetla, z nekaj odtenki sivo-črne.

 
 
 
 
back to top