IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Nedelja, 18.11.2018 || Paviljon Čebelji svet bo stal v Mirni Peči  |  Barilla v prevzem družinskega podjetja iz okolice Trsta  |  Za prehrano porabimo največ žit, zelenjave in mesa  |  Za 5. beograjsko FMCG konferenco revije InStore že več kot 400 rezervacij  |  Plasta potrdila iztisnitev malih delničarjev iz Tovarne olja Gea  |  Odprli so nov nakupovalni center Promenada v Novem Sadu  |  Danes tradicionalni slovenski zajtrk kot priložnost za osveščanje  |  Do konca tedna Ameriški dnevi v Intersparu Citypark  |  Čapljinska Lasta ponovno zagnala proizvodnjo  |  (Legalna) prodaja cigaret na najnižji stopnji  |  Odprt nov Tommy maximarket v Splitu  |  Vitalia na trgu Bangladeša  |  Uvoz cigaret se je povečal za 39 odstotkov  |  Znani zmagovalci natečaja Lidlov mladi vinar 2018  |  Stobijev Roze v Washington Postu  |  Veriga Žito marketi proslavila 30 let obstoja  |  Alibaba bo imela prvo evropsko vozlišče v Liégeu  |  Coop predstavil vegansko mleko iz indijskih oreščkov  |  Na kratko iz sveta lastnih blagovnih znamk...  |  Lidl naslednji četrtek odpira še štiri trgovine  |   ||
   

Svetla ali temna stran meseca

24.04.2014
V ZDA obstaja zakonodaja, ki jo skrajšano imenujejo tudi chapter 11. Gre za natančno odmerjen zakonik o tem, na kakšen način lahko podjetja v težkih situacijah iščejo pomoč države, da bi uredila svoja razmerja s poverjeniki v trenutku, ko jih prizadenejo ekonomske težave.
 
Piše: prof. dr Mladen Vedriš 

Kriza je vzpostavila in okrepila mehanizme podobno kot v številnih drugih državah. Na Hrvaškem se je najprej kot ideja in zatem še kot model pojavil pojem predstečajnega pobota. Od uveljavitve tega novega mehanizma dogovora med poverjeniki in državo je že več kot 6000 podjetnikov zahtevalo tak dogovor.
 
Do konca lanskega leta je bilo rešenih 594 primerov, za skoraj 4000 podjetij pa je agencija FINA, ki postopek spremlja operativno, zahtevala stečaj pred sodiščem. Skupno je bila tako odpisana skoraj milijarda kun obveznosti do države in še dve milijardi kun do bank. Predstečajni dogovori imajo osnovno idejo ohranitve gospodarskega subjekta pri življenju, nato naj bi se tako podjetje čim prej na novo pripravilo za redno poslovanje.
 
V določenem delu je bil načrt uspešen; to je posebej pomembno pri podjetjih, ki imajo znanje in tehnologijo ter kvaliteto zaposlenih, da lahko še naprej poslujejo na domačem in nato vedno bolj tudi na tujem tržišču. Obstaja pa pomemben ali v sami izvedbi. Zapisano natančneje. Brez sodniške zaščite upnikov so se določena podjetja enostavno odrešila svojih dolgov do države in drugih dolžnikov, pogosto tudi v nasprotju z njihovo željo in voljo. Naprej pri takih procesih dogovora sprejemajo fiktivne zahteve istih upnikov, ki si pridobivajo večino pri sprejemanju končnih odločitev. Celotni postopek se izvaja pred pobotnim svetom znotraj agencije FINA, ki jo imenuje ministrstvo za finance.
 
Telo, ki odloča o pritožbah proti prvostopenjskim odločitvam, je takisto ministrstvo za finance! Če se želi delovati z najboljšo prakso, je treba brez dvoma obvezno upoštevati vlogo trgovinskega sodišča tako zaradi zaščite interesa upnikov kot določanja nespornega seznama upnikov in njihovih zahtev do subjekta predstečajnega pobota. In v nadaljevanju ni nič manj pomembno, da se z ustreznimi normativnimi rešitvami izogne naknadnim sporom in zameram in se s tem podjetjem na finančnem tržišču ob njihovem novem začetku zagotovi verodostojnost.
 
Za nova vlaganja, zagotavljanje povratnih sredstev in garancij je celotna in nesporna uspešnost predstečajnega pobota odločilnega pomena. Hudič se skriva v podrobnostih. Zatorej ni dovolj samo dober namen, ampak njegova izvedba na legitimen in legalistično nedvoumen način. In seveda šele tedaj lahko rečemo, da smo vzpostavili tako duh kot prakso začetnega vzora: chapter 11, ki predstavlja razkužilo, ne pa igre na srečo ali nagradnega potovanja. 


 
 
 
 
back to top