IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Sreda, 20.03.2019 || Računsko sodišče z negativnim mnenjem Občini Ajdovščina glede pridobivanja delnic Mlinotesta  |  Bayerjeva vrednost na borzah pada zaradi afere z (Monsantovim) herbicidom   |  Na svetovni dan poezije lahko kavo "plačate" s pesniškimi verzi  |  Mercator nadaljuje s poslovanjem po lex Mercator  |  Lahko "poroko" Sainsbury's - ASDA reši milijardno znižanje cen?  |  Metro kitajski del posla prodaja za 1,76 milijarde evrov  |  Odštevanje do začetka veljave zakonske omejitve količine trans maščob v živilih  |  Vispak predstavil novo verzijo Zlatne džezve - Sad pa sad  |  Esselunga lansirala otroško linijo  |  Žito Luks leto zaključil s 500.000 evri dobička  |  Lokalni izdelki v novi trgovini Zakladi Kočevske   |  HOTEL SUMMIT SRBIJA - 21. MAREC 2019  |  Danes odprtje trgovine ZK v Kočevju  |  Trikrat večji uvoz žganih pijač   |  Mlinar odprl prvo prodajalno na Finskem  |  Do poletja nov nakupovalni center v Županji  |  Cedevita ob abrahamu "vrača" TV reklame (VIDEO)  |  Ocado v Washingtonu odpira ameriško pisarno  |  ICA z velikimi naložbami v spletno prodajo  |  Certifikat o zaščiti oljčnega olja Istra  |   ||
   

Štirje ukrepi in dve želji

23.11.2013
Piše: Milan Ćulibrk, v.d. glavnog urednika NIN-a
 
 Vrag je odnesel šalo. Neposredno po "rekonstrukciji", je Vlada Srbije predložila ukrepe varčevanja, ki naj bi po računici novega ministra financ Lazarja Krstića, zmanjšala fiskalni deficit za dve odstotni točki BDP-ja, ali za kakih 700 milijonov evrov. 
 
Nov "paket” varčevanja je Vlada javnosti predstavila na odprti seji. No, že od prvega dne je jasno, da v tem "paketu” ni šestih ukrepov kot to radi poimenujejo uradniki. Precej bolj pravilno izrazoslovje bi bilo, če bi zapisal, da je prišla Vlada s štirimi ukrepi. S povišanjem nižje stopnje DDV-ja za osnovne prehrambene izdelke z osmih na 10 odstotkov, uvedbo solidarnostnega davka v višini 10-ih odstotkov na neto zaslužke v javnem sektorju, ki so višji od 60.000 dinarjev in od 20-tih odstotkov na dohodke na nad 100.000 dinarji, omejitev subvencij za okoli 600 javnih in 179 podjetij v restrukturiranju ter varčevanje ob nabavah  blaga oziroma plačevanju storitev iz proračuna.  
 
Pri dveh preostalih "ukrepih” gre pravzaprav bolj za želje. Kako naj se sicer drugače opiše  "uporaba cenejših kreditov”, kot ukrep ekonomske politike bržčas ne? Mar to, da se zmanjša pritisk odplačila kreditov ni želja vsakega dolžnika, začenši s posameznimi državljani prek podjetij, do države?  
 
Podobno je tudi z  najavami vlade da bo "popravila poslovni ambient”. Mar to ne sodi v njen delokrog? In če res, zakaj potem Srbija tega ugodnega poslovnega ambienta nima? Pravzaprav vsi bivši in tudi nekateri sedanji ministri trdijo, da je Srbija "lider v regiji” pa čeprav jih vse  statistike vedno znova demantirajo. Lani je, sodeč po neposrednih investicijah, v državo "vstopilo” le 232 milijonov evrov več kot jih je iz nje "odšlo”, Srbija pa za nujno trajnostno  gospodarsko rast letno potrebuje 15x več svežega kapitala.
 
In vsem je jasno da ta infuzija lahko pride le od zunaj, ker domače gospodarstvo komajda zadržuje tekučo likvidnost, o investicijah pa nihče niti ne razmišlja. Čeprav uradnikom iz vlade Srbije to morda niti ni bil ni bil cilj, pa je ključni učinek novega "paketa” varčevanja ta, da so na površino končno priplavale nekatere dolgo zmolčane skrivnosti. V javnem sektoru ne dela pol milijona in niti ne 550.000 ljudi kot se je to verjelo donedavno ampak kar 660.000 ljudi.
 
Kam gredo plače?

V javnem sektoru ne dela pol milijona in niti ne 550.000 ljudi kot se je to verjelo donedavno ampak kar 660.000 ljudi. Nekateri funkcionarji licitirajo celo s številko v višini 700.000 zaposlenih! Eh, kaka država. Ne ve se niti koliko zaposlenih ima. Le kdo jim potem in kako obračunava plače? In ali sploh so garancije, da plač ne dobivajo tudi tisti, ki sploh ne prihajajo v službo? 
 
 
Nekateri funkcionarji licitirajo celo s številko v višini 700.000 zaposlenih! Eh, kaka država. Ne ve se niti koliko zaposlenih ima. Le kdo jim potem in kako obračunava plače? In ali sploh so garancije, da plač ne dobivajo tudi tisti, ki sploh ne prihajajo v službo? Sicer pa so tudi na Hrvaškem baje posamezniki dobivali bonuse tudi za čas, ko so bili na bolniških in dopustih? In zato. Če se se podčrtajo doeadanje "kombinacije” h katerim so bili nagnjeni zaposleni v javnem sektorju, tokratni ukrepi varčevanja vsekakor ne bodo zaman. 

 
 
 
 
back to top