IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Sreda, 26.07.2017 || Potrošniško zaupanje julija navzgor  |  Kmalu gradnja intermodalnega terminala v Batajnici  |  Rekordne cene masla   |  Studio Moderna kupil poljsko "Mango Home Shopping TV"  |  Bo Aldi že do leta 2020 drugi največji trgovec v Evropi?  |  Naprednejša proizvodnja v "čipsarni" Chips Way   |   Kuehne + Nagel okrepil liderski položaj  |  Lidlovo preoblikovanje logistike sadja  |  As Group delovno obeležil deseto obletnico prevzema Kenta   |  AB InBev prevzel proizvajalca energijskih pijač Hiball  |  Ob avtocesti pri Celju Piškovi začeli graditi sodoben logistični center  |  Znana trgovca z večjo ponudbo za vegetarijance   |  Waitrose izvaža v Indijo in na Kitajsko  |  Nočno parkiranje ob neurju v Mercatorjevih pokritih parkiriščih   |  Ahold Delhaize bo preselil sedež v ZDA...  |  Pivovarna Tuzla z novo linijo za PET program  |  Ribogojnica Fonda leto po vstopu Italijanov ohranja svojo usmeritev  |  NIJZ poziva k sodelovanju v nacionalni prehranski raziskavi  |  Zelena luča za obdavčitev sladkih pijač  |  Icelandic Glacial vstopa na kitajski trg  |   ||
   

Sprememba potrošnikov v regiji Adriatic

22.05.2013
Kriza že dalj časa najeda regijo Adriatic in tako se je lansko leto končalo v recesiji s poudarjenimi padci BDP-ja.
 
Še posebej na Hrvaškem, v Sloveniji in Srbiji, ter v malce blažji obliki recesije tudi v BiH in Makedoniji. Kriza v Evropski uniji je še naprej močno prisotna in je najbolj izražena v takoimenovanih „perifernih" državah, rast pa se je opazno upočasnila tudi v državah severa (države, ki imajo močne izvozne kapacitete). Evropska unija bo sodeč po vsem tem leto zaključila v rahli recesiji, s tem da bodo padci BDP-ja večji na jugu kot na severu. Domače povpraševanje v državah centralne Evrope je še naprej katastrofalno in s stalnim padanjem v državah kot so Češka, Madžarska, Slovaška, do slabšega povpraševanja pa je prišlo celo na Poljskem in v Turčiji (državah, ki so kolikor toliko rasle v predhodnih letih). Centralna Evropa bi lahko mimogrede končala leto v recesiji.  
 
Na žalost je tako kot v predhodnih letih in bojim se, da države regije Adriatica do konca leta ne bodo doživele  omembe vrednejšega okrevanja. Izvoz v določene dele Evrope je pod stalnim pritiskom, domača fiskalna in monetarna politika ne prinašata rešitev, mnoga podjetja in potrošniki so preveč zadolženi. Strah je tudi potrošnike. Nezaposlenost v celotni Evropi še naprej raste, negativen trend je še naprej zelo opazen v celotni regiji centralne Evrope, nedavno pa je postal vedno večja težava tudi v nekaterih državah bivše Sovjetske zveze (ki pa še naprej rastejo hitreje od preostanka Evrope in tako bo, vse dokler ne pade cena nafte). 
 
Ravno ta negativen trend okrog zaposlovanja ustvarja še naprej nelagodje in strah pri potrošnikih, še posebej pa je izražen v regiji Adriatic (in to celo bolj na Hrvaškem in v Sloveniji kot pa v drugih državah). V rednih osebnih pogovorih z regionalnimi direktorji velikih globalnih proizvajalcev blaga široke potrošnje (vključujoč hrano in pijačo) sem opazil,  da je posel pod ogromnim pritiskom v celotni Evropi, a posebej v regiji Adriatic. Rezultati v prvih treh letošnjih mesecih kažejo, da je največji padec prodaje ravno na tem področju, posebej v Sloveniji in na Hrvaškem (podobne padce beležijo tudi v preveč zadolženi Madžarski). Premium segment je pod največljim pritiskom, potrošniki pa vedno pogosteje kupujejo samo super poceni in ob tem sistematsko samo še blago po zelo promocijskih cenah. Ob tem je opazno, da se to še najbolj dogaja v državah, kot sta Slovenija ali Hrvaška, kjer so zasebne blagovne znamke prisotne vedno pogosteje. Ravno tako na Hrvaškem in v Srbiji neustavljivo rastejo tržni deleži diskontnih maloprodajnih verig, prdtpostavlja pa se lahko, da se bo ta trend v naslednjih letih še kako nadaljeval v Srbiji, Bosni in Makedoniji (kjer je prodaja v diskontih še vedno majhna v primerjavi s Hrvaško ali Slovenijo). Zaradi tega imajo mnogi globalni igralci še naprej boljšo premium poslovanje v Srbiji kot pa na Hrvaškem ali v Sloveniji.
 
Nekateri regionalni direktorji gredo celo tako daleč,  da govorijo o tem,  da bo prišlo v  regiji  do t.i. nadaljevanja " komoditizacije” blaga in da bo zaradi negativnih gospodarskih gibanj in prezadolženosti premium segment pod močnim pritiskom, ne samo letos ampak v naslednjih treh do petih letih. Glede na to, da bo evropsko ekonomsko okolje ostalo pod pritiskom nerešenih dolžniških kriz ter problemov okrog evra, lahko ugibamo, da bodo ti negativni trendi močno vplivali na Adriatic regijo ravno v tem srednjeročnem obdobju. Trend "komoditizacije” blaga, oziroma slogan "kupujmo samo najcenejše in tisto, kar ima promotivno ceno”, se bo nadaljeval v naslednjih letih, posebej pa bo izražen v letošnjem letu, ki bo, gledano z gospodarskega vidika, še zelo težko. 
 
"Diskontizacija” regije Adriatic oziroma nadaljnje širjenje diskonterjev se bo v naslednjih letih zanesljivo še bolj zakuhalo, izmučeni in osiromašeni potrošniki pa bodo ta trend komaj dočakali. Ko bosta povsod v regiji prisotna Hofer/Aldi in Lidl, bo konkurenca iz zahodne Evrope popolna, pod dodaten pritisk pa bodo podvržene domače maloprodajne verige. Trend "diskontizacije” je zelo poudarjen v bogatih državah kot sta Avstrija in Nemčija, v  Adriatic regiji pa se bo po mojem mnenju zgodil redko videni razcvet. 
 
V takšnem potrošniškem okolju, kjer so diskonti in nizke cene zelo pomembni, morajo korporacije razmisliti o naslednjih stvareh: 
 
Prvič, če imate dober portfelj izdelkov, ki zadovoljuje različne potrošnike v različnih segmentih? Če ne, zakaj ne? Na svetu je precej držav, ki so osiromašene in taka portfelj strategija ne velja le za Adriatic regijo, ampak bi morala biti del globalne strategije.
 
Drugič, ali je vaš marketing drugačnejši ter kreativnejši od konkurence ali zgolj prevajate nekatere zunanje "kampanje”. Ali ste zares v bližnjem stiku s potrošnikom in ali z njim komunicirate na način, s katerim boste dobili dobro reakcijo?
 
Tretjič, ali ste stroškovno mogoče predragi v regiji Adriatic? Mnoge korporacije so v glavnih mestih  regije že zdavnaj odprle pisarne raznih velikosti, a ker niso dosegali rasti, so pod pritiskom globalnih direktorjev, da omejijo fiksne stroške v regiji, začeli to omejevati. Vse zato, da bi imeli še naprej dobičkonosna trzišča v regiji. Tisti, ki razmišljajo zelo kratkoročno, bodo v naslednjem letu ali dveh zanesljivo še naprej omejevali določene fiksne stroške, tisti pa, ki si lahko privoščijo, da razmišljajo za daljše časovno obdobje, bodo v vsakem primeru vse skupaj spremljali kot priložnost in izziv, da povečajo tržne deleže in nadaljujejo z izgradnjo svojih blagovnih znamk. 


 
 
 
 
back to top