IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Torek, 25.09.2018 || Prenovljeni Center Vič potrošniško izkušnjo dviguje na novo raven  |  Malce nižje cene goriv   |  Rekordnih 170 vrst piva na jesenskem Pivo & Burger Festu  |  Plasta lastništvo v Tovarni olja Gea povečala na 92 odstotkov  |  Akcija:"Imam svojo vrečko!"  |  Še 1 dan za zgodnje prijave na 4. FMCG Summit revije InStore, ki bo v Zagrebu 25.oktobra   |  Tesco odprl prvi trgovini Jack's  |  Izdelki za daljši občutek sitosti debitirali v trgovinah Morrisons  |  Jelena Jazić nova direktorica agencije McCann Beograd  |  Delhaize začel z novim formatom trgovine s ponudbo sveže hrane   |  6.5% povečanje prodaje organske hrane in pijače  |  Lidl postavil zbiralne košare za živali v stiski  |  Lepši časi za proizvajalce rezancev  |  Gorenje predstavilo nove pralne in sušilne stroje WaveActive  |  Direktor Beiersdorfa bo v kratkem postal Belgijec De Loecker  |  Eurospin po Italiji in Sloveniji kmalu tudi na Hrvaškem   |  Brantuša:"Spar prihaja v Srbijo!"  |  Vitaminka na sejmu Worldfood Moscow 2018  |  Uspešen 3. dobrodelni Skazin tek Otrok otroku  |  Zavrnili prehransko in okoljsko pobudo  |   ||
   

Slovenska zelenjava za zdravje

28.07.2012
Na območju JV Slovenije ima pridelava sadja in zelenjave dolgoletno tradicijo. Zeljnik in vrt sta bila včasih pri vsaki hiši in tudi večina semenskega materiala se je vzgojilo doma. Na vsaki kmetiji smo pridelali za samooskrbo krompir, fižol, zelje, korenje, repo, buče, kolerabo, rdečo peso, česen, čebulo…
 
Piše: Jure Vončina, direktor KZ Krka 

 In pridelki so se lahko prodali. Za zelenjavo je v tistih časih veljala sezonska ponudba. Z razvojem kmetijstva, ekonomije in s krepitvijo trgovine se je zaradi zagotavljanja primernega prihodka na kmetijah in zniževanja stroškov tudi pridelava zelenjave specializirala, zmanjšalo se je število pridelovalcev in povečala profesionalizacija panoge. Na našem področju je KZ Krka zadnjih nekaj let vodilni odkupovalec in ponudnik tržno pridelane zelenjave v Sloveniji. Letno odkupimo prek 2800 ton sveže zelenjave, pridelane na integrirani način. Skupaj z lokalno skupnostjo in mediji si ves čas prizadevamo iskati možnosti in priložnosti, da slovenskega potrošnika osveščamo in obveščamo, da je naša zelenjava konkurenčna, ker:·         je pridelana v integrirani shemi, ki je okolju in potrošnikovemu zdravju prijaznejša;·         ima večjo hranilno vrednost in vsebnost vitaminov (obrano v optimalni zrelosti, kratka pot od polja do potrošnika in zato tudi ne potrebuje sredstev za podaljšanje svežine);·         z ohranjanjem in razvojem pridelave ohranjamo in ustvarjamo domača delovna mesta ter izboljšujemo prehransko varnost na nivoju države;·         zaradi kratkih poti in višjih shem pridelave manj obremenjujemo okolje, kar vpliva na trajnosten vidik pridelave in ohranjanje virov za naše potomce;·         tako ohranjamo poseljenost podeželja in skladen regionalni razvoj…V Resoluciji Evropskega parlamenta z dne 19. januarja 2012 o neravnovesjih v verigi preskrbe s hrano je ugotovljeno, da je v Evropski uniji prisotna vedno večja koncentracija zelo velikih trgovcev na drobno, kar ima za posledico vedno večja neravnovesja moči med pogajalskimi stranmi. Kmetijski proizvajalci in kmetijski sektor tako postopoma izgubljajo pogajalsko moč pri odločanju o ravni cen od kmeta prek predelave do končnega potrošnika. Cene, po katerih potrošniki kupujejo izdelke, pogosto ne odražajo plačila, ki ga prejmejo kmetje za svoje proizvode, kar zmanjšuje možnost kmetov za vlaganja in inovacije ter ima lahko za posledico opuščanje dejavnosti. Ker je trend opuščanja dejavnosti opazen tako v slovenskem zelenjadarstvu kot tudi na področju JV Slovenije, je takoj potrebno pristopiti k reševanju omenjene problematike. Ne nazadnje imamo v Sloveniji v tem trenutku najslabšo stopnjo samooskrbe, ki ima v zadnjih letih strm trend zmanjševanja. Ko tako spremljam omenjeno problematiko, ugotavljam, skupaj s kmeti, zadrugo, KGZS-jem, da sta poglavitna dejavnika, ki vplivata na opuščanje oziroma zavirata razvoj dejavnosti zelenjadarstva v Sloveniji tudi koncentracija trgovine na eni strani in razdrobljenost slovenske ponudbe zelenjave na drugi strani. Možnosti za povečanje pridelave zelenjave, ustvarjanje delovnih mest in dodane vrednosti v panogi je, glede na pridelovalne razmere in z njimi povezane konkurenčne prednosti v Sloveniji, izredno veliko. Svoj del obveznosti in družbene odgovornosti za uresničitev teh možnosti nosijo vsi deležniki. Dejstvo je, da moramo domači pridelovalci in njihovi organizatorji pridelave najti tudi nove tržne kanale za slovensko zelenjavo in sadje (trgovine v mestih, javne kuhinje, direktne povezave,...) in izvoz. Pri tem nam mora stati ob strani resorno ministrstvo in lokalna skupnost ter nam v največji možni meri pomagati. Tudi prek ukrepov razvoja podeželja oziroma ustreznih rešitev v okviru javnega naročanja živil … Veseli smo majhnih korakov v smeri izboljšanja razmer v zelenjadarstvu, saj v drugi polovici sezone prodaje zelenjave opažamo rahlo povečano stopnjo povpraševanja po slovenski zelenjavi s strani trgovskih sistemov. Ne nazadnje so se začele v trgovinah opazno večati police, kjer se ponuja izključno SLOVENSKA zelenjava, to pa je rezultat osveščanja potrošnikov, naj investirajo v bolj zdravo prehrano.

 
 
 
 
back to top