IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Ponedeljek, 29.05.2017 || Ormož z novo dm prodajalno, uspešen sobotni tek v Ljubljani  |  Odgovor ali bo Konzum (spet) Mercator do julija, Sberbanka pričakuje dogovor  |  Mercator s tremi nagradami Trusted Brand  |  Jeronimo Martins pridobiva z lastnimi blagovnimi znamkami  |  Mali trgovci zahtevajo pomoč EU  |  Nova združenja prodajalcev na drobno  |  Amazon prepričuje proizvajalce A-blagovnih znamk v drugačno miselnost  |  Pekarna Pečjak ob potrojenem dobičku načrtuje nove zaposlitve  |  Prenovljena Tuš drogerija Planet Maribor  |  Puklavec Family Wines z minimalno izgubo  |  Dan odprtih vrat Vinakoper   |  Kalčkova nova trgovina v ljubljanskem BTC-ju  |  V Ljubljani "sprehod" najdaljše rolade Gorenjka   |  Nagrada 10 let brezplačnih nakupov v Lidlu Slovenija gre v Slovenske Konjice   |  Junija prve ameriške Lidlove trgovine, ki so (bodo) za tretjino večje  |  Danes Citypark za 15. rojstni dan na Špici pripravlja glasbeno-modni dogodek  |  Auchan razširil ponudbo v kategoriji lepotilnih izdelkov  |  Agrokor bo Konzum v BiH zamenjal z Mercatorjem  |  Družba Mastercard v podporo projektu Botrstvo   |  Zlatna džezva vabi na kavo v Citypark  |   ||
   

S(l)očni Soči

24.03.2014
Piše: Igor E. Bergant

Twitter: @IEBergant
 
Lepo in prav se bo spet spomniti Sočija. Letošnje zimske olimpijske igre v Sočiju bodo šle – vsaj tako so nam povedali poročevalci – zaradi uspehov in dobrih dosežkov slovenskih športnikov zagotovo v zgodovino. No ja, saj so že del zgodovine, saj so minile.
 
A še nekaj je jasno – šle bodo tudi, vsaj v določeni meri, v pozabo. Zagotovo bodo trenutki in priložnosti, ko se bo spomin spet obudil. Ob naslednjih tovrstnih igrah čez štiri leta, ob obletnicah, ob drugih uspehih (ali neuspehih). Pa tudi tedaj, ko bodo naši junakinje in junaki Sočija 2014 (nekateri prej, drugi pa kasneje) končali svoje kariere. Ljudje veliko (in včasih tudi radi) pozabljamo.
 
Do lepih dosežkov, pa tudi neuspehov (do teh sploh), pogosto razvijemo nekakšno distanco. Včasih (in za nekatera doživetja) se zdi, kot da jih je doživel nekdo drug. Bržkone je to povezano tudi z našim odraščanjem in staranjem. Od ljudi, v katerih družbi smo nekaj dosegli, se odtujimo. Nove izkušnje nas spremenijo, prevzamemo nove vrednote in morda celo drugačne značajske poteze. Ne gre za to, da bi se preteklih dosežkov sramovali (sploh ne uspehov): gre za to, da nanje slej ko prej gledamo drugače. 
 
Ob navdušenju nad dosežki Tine Maze, Petra Prevca, Žana Koširja, Vesne Fabjan in Teje Gregorin, pa tudi številnih drugih izjemnih slovenskih športnikov v Sočiju 2014, ne smemo pozabiti, da bodo tudi oni nekoč morali zaživeti drugačna, z vrhunskim športom manj prežeta življenja. Da bodo olimpijske kolajne drag spomin, a da zaradi zlata, srebra ali brona iz Sočija ne bodo mogli živeti brezskrbno, pri čemer sploh ne mislim na materialno preskrbljenost. Boriti se bodo morali naprej, z banalnostmi vsakdana, za svoje zdravje (verjetno načeto tudi zaradi dolgoletnega vztrajanja v vrhunskem športu), doživljali bodo vzpone in padce, veselja in razočaranja ...
 
Ko jih bomo takole naključno srečevali, se bomo verjetno za trenutek spomnili njihovih zmagoslavnih trenutkov, ki so bili tudi malce naši. A težko bomo vedeli, kaj jim bodo v resnici pomenili tedaj, koliko bodo zaradi njih v tistih trenutkih srečni. Šport, tudi vrhunski, je dobra šola za življenje, čeprav je kruta in včasih izstavi visoko ceno. Vse več je takih športnikov, ki svoje uspehe lahko unovčijo do tolikšne mere, da so materialno preskrbljeni do konca svojih dni. Lahko jim samo brez kakršnegakoli zavidanja čestitamo.
 
Še več je seveda takih, ki jim šport ni nudil drugega kot izkušnjo, ki jim pride prav na drugih področjih. Eni in drugi, tudi naši olimpijski junaki, bodo nekoč, v prihodnosti, ob sebi potrebovali iskrene prijatelje in dobre ljudi, ki bodo spoštovali njihove minule dosežke, v njih morda iskali navdih ali pa ob spominu našli vsaj utrinek spodbude. Ob sebi bodo nekdanji šampioni potrebovali takšne sopotnike, ki bodo razumeli, da so tudi oni (samo ..., zakaj samo?! ljudje, včasih trdni, včasih pa tudi krhki. 
 
Kakor smo bili dobri navijači in uživači ob sočijskih uspehih šampionov, bodimo nekoč tudi dobri in razumevajoči soborci v vznemirljivi tekmi, ki se ji reče življenje.




 
 
 
 
back to top