IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Petek, 18.01.2019 || Indra Nooyi zapustila PepsiCo in bi lahko postala glavna v Svetovni banki  |  REVOLUCIONARNO: Žabka kmalu z avtomatiziranimi trgovinami brez prodajalcev   |  Valjevska pivovarna je dobila novega lastnika - Braurei Group Beograd   |  Malešičeva namesto Cajnarja na čelu KZ Metlika  |   V ponedeljek odprtje novega nakupovalnega centra KTC Karlovac  |  Sejem Agra pričakuje več kot 1800 razstavljavcev  |  Naprodaj Mercatorjev center Novi Sad  |  Na krožniku povečini eko hrana iz tujine  |  Nov izvršni direktor v Metro Cash & Carry André Rinnensland  |  V Berlinu vrata odpira Zeleni teden  |  Aman gradi nakupovalni center v Kuli  |  Spar Hrvaška išče upokojence za delo na blagajni   |  Piva bodo označena s podatki o kalorični vrednosti  |  Med ogroženimi vrstami je tudi kava  |  David Morris v Agrokorju kot svetovalec  |  Medex znanstveno dokazal blagodejni učinek matičnega mlečka  |  Ahold Delhaize "zaposlil" 500 robotov (VIDEO)  |  Embalaža oljčnega olja Chiavalon med najboljšimi na svetu  |  Kmetje z gensko nespremenjeno sojo zaslužili 1,5 milijona evrov  |  Indija do leta 2030 gospodarsko močnejša od ZDA?  |   ||
   

S(l)očni Soči

24.03.2014
Piše: Igor E. Bergant

Twitter: @IEBergant
 
Lepo in prav se bo spet spomniti Sočija. Letošnje zimske olimpijske igre v Sočiju bodo šle – vsaj tako so nam povedali poročevalci – zaradi uspehov in dobrih dosežkov slovenskih športnikov zagotovo v zgodovino. No ja, saj so že del zgodovine, saj so minile.
 
A še nekaj je jasno – šle bodo tudi, vsaj v določeni meri, v pozabo. Zagotovo bodo trenutki in priložnosti, ko se bo spomin spet obudil. Ob naslednjih tovrstnih igrah čez štiri leta, ob obletnicah, ob drugih uspehih (ali neuspehih). Pa tudi tedaj, ko bodo naši junakinje in junaki Sočija 2014 (nekateri prej, drugi pa kasneje) končali svoje kariere. Ljudje veliko (in včasih tudi radi) pozabljamo.
 
Do lepih dosežkov, pa tudi neuspehov (do teh sploh), pogosto razvijemo nekakšno distanco. Včasih (in za nekatera doživetja) se zdi, kot da jih je doživel nekdo drug. Bržkone je to povezano tudi z našim odraščanjem in staranjem. Od ljudi, v katerih družbi smo nekaj dosegli, se odtujimo. Nove izkušnje nas spremenijo, prevzamemo nove vrednote in morda celo drugačne značajske poteze. Ne gre za to, da bi se preteklih dosežkov sramovali (sploh ne uspehov): gre za to, da nanje slej ko prej gledamo drugače. 
 
Ob navdušenju nad dosežki Tine Maze, Petra Prevca, Žana Koširja, Vesne Fabjan in Teje Gregorin, pa tudi številnih drugih izjemnih slovenskih športnikov v Sočiju 2014, ne smemo pozabiti, da bodo tudi oni nekoč morali zaživeti drugačna, z vrhunskim športom manj prežeta življenja. Da bodo olimpijske kolajne drag spomin, a da zaradi zlata, srebra ali brona iz Sočija ne bodo mogli živeti brezskrbno, pri čemer sploh ne mislim na materialno preskrbljenost. Boriti se bodo morali naprej, z banalnostmi vsakdana, za svoje zdravje (verjetno načeto tudi zaradi dolgoletnega vztrajanja v vrhunskem športu), doživljali bodo vzpone in padce, veselja in razočaranja ...
 
Ko jih bomo takole naključno srečevali, se bomo verjetno za trenutek spomnili njihovih zmagoslavnih trenutkov, ki so bili tudi malce naši. A težko bomo vedeli, kaj jim bodo v resnici pomenili tedaj, koliko bodo zaradi njih v tistih trenutkih srečni. Šport, tudi vrhunski, je dobra šola za življenje, čeprav je kruta in včasih izstavi visoko ceno. Vse več je takih športnikov, ki svoje uspehe lahko unovčijo do tolikšne mere, da so materialno preskrbljeni do konca svojih dni. Lahko jim samo brez kakršnegakoli zavidanja čestitamo.
 
Še več je seveda takih, ki jim šport ni nudil drugega kot izkušnjo, ki jim pride prav na drugih področjih. Eni in drugi, tudi naši olimpijski junaki, bodo nekoč, v prihodnosti, ob sebi potrebovali iskrene prijatelje in dobre ljudi, ki bodo spoštovali njihove minule dosežke, v njih morda iskali navdih ali pa ob spominu našli vsaj utrinek spodbude. Ob sebi bodo nekdanji šampioni potrebovali takšne sopotnike, ki bodo razumeli, da so tudi oni (samo ..., zakaj samo?! ljudje, včasih trdni, včasih pa tudi krhki. 
 
Kakor smo bili dobri navijači in uživači ob sočijskih uspehih šampionov, bodimo nekoč tudi dobri in razumevajoči soborci v vznemirljivi tekmi, ki se ji reče življenje.




 
 
 
 
back to top