IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Četrtek, 18.01.2018 || Mercator s skakalci spodbuja zdrav slog življenja (VIDEO)  |  Obrat Mipa v Kromberku (dokončno) kupuje Pivka Perutninarstvo  |  Sodišče priznalo za 4,1 milijarde evrov terjatev do Agrokorja  |  Prodaja avokada se utegne letos podvojiti  |  Trgovec Iceland do leta 2023 brez plastičnih pakiranj  |  Ferrero postaja tretji največji svetovni proizvajalec čokolade  |  Plodine v Puli odprle objekt št. 81  |  Manj ovir za GSO  |  Tuševa zvezdica se je danes začela v Ljubljani   |  Družba Mlino 77,6-odstotna lastnica Mlinotesta  |  Sejmi v organizaciji Pomurskega sejma leta 2018...  |  Pivovarni Laško in Pristopu priznanje PRO PR Awards  |  Evropska komisija predstavila strategijo za boj proti plastičnim odpadkom  |  Prihaja Dindr - aplikacija za iskanje partnerja prek hrane  |  Zaživel zakon o prepovedi oglaševanja alkohola  |  Skopski pazar nič več v poslovanju z marketi  |  Hrustljava novost - Manner Knuspino  |  Trgovina Snage brez embalaže bo na ljubljanski tržnici  |   EU za promocijo evropskih kmetijskih proizvodov 169 milijonov evrov  |  Gorivo se je podražilo  |   ||
   

Servis, usluga, storitev…

24.11.2014
Kako rešiti Slovenijo? Pri tem ne gre za vprašanje za milijon dolarjev. Gre za več, nekaj milijard evrov in tudi za našo prihodnost. Na zastavljeno vprašanje seveda ne znam odgovoriti, vsaj v celoti ne. Delni odgovor pa je zagotovo v tem, da se moramo - kot družba, država in gospodarstvo - spremeniti in prilagoditi svetu okoli nas. To seveda ne velja za vsakega posameznika posebej. Ljudje smo si pač zelo različni …
 
Piše: Igor E. Bergant
Twitter
 
A - gledano širše - so spremembe v prevladujoči miselnosti nujne, čeprav - tudi v neposrednih primerjavah z večino drugih držav na svetu - nam v povprečju niti ne gre tako slabo. Težave imajo tudi drugod, le da se zdijo v našem malem okolju toliko večje. A pojdimo h konkretnemu. Nedavno smo se v prijateljskem krogu pogovarjali o usodah v gostinstvu, v katerem niti v Sloveniji ne manjka konkurence, poleg tega pa se v njem zelo dobro zrcali vsa družba in država. Moje izkušnje z gostinstvom pri nas niso slabe, zato nisem v celoti delil zelo kritičnih pogledov večine sogovornikov, da prevladujoči vtis, vsaj kar se postrežbe tiče, v slovenskih "lokalih” ni najboljši. Češ, da je pri nas še vedno preveč (pre)malo prijaznih natakaric in natakarjev, zlasti v trenutkih gneče in zamud.
 
Se pravi, ko gre za majhne pozornosti do gostov, ki utegnejo učinkovito nevtralizirati jezo zaradi čakanja ali nezadovoljstva s ponujenim. Čeprav se z navedenim sicer nisem v celoti strinjam, sem postal pozoren. To velja še toliko bolj, ko mi je le nekaj dni zatem v Sloveniji živeči Avstrijec, sicer navdušen nad začasnim domovanjem, omenil, da Slovenija v njegovih očeh peša le na enem področju - ravnijo storitev v širšem pomenu besede. Ne "kupim” vsega, kar o Sloveniji povedo tujci, je pa pogled od zunaj navadno pametno upoštevati kot pomoč pri lastnem opazovanju. Se pravi, da sem opazoval naprej … 
 
In kasneje, med družinskim potovanjem po Danski, sem poskušal primerjati Slovenijo in - po mojih izkušnjah zanimivo, urejeno, a nič kaj sanjsko in idealno - Dansko. Rezultat? Kritike na račun Slovenije - v povprečju in čez palec - delno držijo. Večina Dancev, s katerimi smo bili v stiku, v osnovi niso bili niti pretirano prijazni, v kolesarskem prometu je bilo osornežev (in starejših osornic sploh) celo zelo veliko. Tujec na malem sposojenem in turizmu primerno počasnem kolesu pač hitro pade v oči …
 
A na področju storitvenih dejavnosti so bili praviloma ustrežljivi, hitri in prilagodljivi. Čeprav so kraljevina, ne ravnajo v smislu, da je "kupec kralj”, pač pa bolj v skladu s protestantsko etiko, da ima potrošnik pravico čim hitreje in kakovostno dobiti to, kar želi. Ter da je del te kakovosti, ki jo plača, tudi ustrezna profesionalna pozornost. Nič več, pa tudi nič manj. In da ne bi bilo nesporazuma: napitnine na Danskem niso običajne (posrežba je vključena v ceno), vzklik, da bi bili tudi v Sloveniji prijazni za "danske” plače, ne vzdrži popolnoma. Danska je vse bolj razslojena družba, v kateri so razlike tudi v plačilu čedalje večje. Ljudje, ki delajo v storitvenih dejavnostih, sodijo bolj na dno "prehranjevalne” lestvice, izrazito veliko je mladih, ki na ta način opravljajo začasno ali prvo zaposlitev … 
 
Ne idealiziram Danske, hkrati pa ne demoniziram Slovenije. Razvite storitvene dejavnosti so sestavni del najrazvitejših (in najbogatejših) družb, kamor spadamo tudi mi (in kamor bi, očitno, radi sodili še naprej). Bo že držalo, da v storitvenih dejavnosti dela veliko ljudi, ki si poklicev v tem delu gospodarstva niso niti izbrali, zato je izhodiščno veselje verjetno dokaj omejeno. Verjetno je povsem človeško razumeti včasih skoraj nagonski odpor do "služenja” (stara slovenska beseda za storitev je "usluga”, v kateri se za prvo črko skriva ne preveč mikaven poklic preteklosti), navsezadnje ima tudi mednarodna beseda servis (service) svoj izvor v latinski besedi za - sužnja (servus). Vse to je res, a sodobni časi so vendarle drugačni. Navsezadnje se tudi v glagolu "zaslužiti” skriva služenje.
 
Seveda je najbolj pomembno na vseh ravneh ravnati in delati pošteno, na dolgi rok (in pri nas preprosto moramo razmišljati na dolgi rok) pa se tudi hitro, učinkovito, še bolj predano in bolj prijazno delo najbolj izplača. Dejstvo je, da so tisti, ki v storitveni dejavnosti nekaj res dobro in prijazno storijo, bolj uspešni in zaželeni. Navsezadnje s tem nekaj storijo tudi zase in za svojo samozavest. Sploh ne gre za to, da bi na ta način pristajali na sedanje stanje, vključno z vsemi krivicami, napakami in pomanjkljivostmi. Smiselne in trajne spremembe so možne le, če so predmet mirnega in premišljenega družbenega dogovora, ki je osvobojen gneva. In ne pozabimo znanega psihološkega učinka nasmeha, pa četudi na začetku niti ni najbolj iskren: ta samodejno ne vzbuja pozitivnih občutkov le pri tistemu, ki mu je namenjen.
 
Znanstveno dokazano je, da v trenutku pozitivno vpliva tudi na tistega, ki se je nasmehnil.




 
 
 
 
back to top