IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Petek, 17.11.2017 || Lidlov poslovni hackathon bo jutri  |  AB InBev ustoličil novega direktorja za Severno Ameriko  |  Za SEMPL št.19 kar 89 tekmovalnih prijav   |  Zajtrk za več kot 260.000 otrok po vrtcih in šolah  |  Vabilo na četrto FMCG konferenco revije InStore v Beograd 23. novembra  |  Sodišče zavrnilo veljavnost lex Agrokor v Sloveniji  |  Atlantic Grupa je v ZDA začela s proizvodnjo paštete Argeta  |  20. Slovenski festival vin odpira vrata   |  Zmagovalec natečaja Lidlov mladi vinar je Jernej Žorž z vinom zelen  |  Mlečno-predelovalni sektor predstavil zaveze odgovornosti  |  Colruyt uvaja novosti prek spleta  |  Sainsbury's prvi uvedel tehnologijo izolacije hladnega zraka  |  Nemška Gea prevzema pomurski Vipoll  |  Prenovljena Idea "Beograđanka"  |  Heineken Hrvaška v Karlovcu odprl zeleno skladišče  |  Lepotna blagovna znamka The Body Shop v Sloveniji  |  E. Leclerc ostaja v vodstvu, Carrefour zmanjšal zaostanek  |  MAC Cosmetics v sredo odprl prvo trgovino   |   Židan: "Danes smo vsi skupaj ena družina!"  |  Lidlov mladi vinar Jernej Žorž iz Vipavske doline  |   ||
   

Še naprej slabo

05.03.2013
Rezultati prodaje in dobička multinacionalnih korporacij v Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji, Bosni in Hercegovini in Makedoniji so bili lani med slabšimi tako v regiji kot tudi na svetu. Najslabše je bilo v Bosni, nato na Hrvaškem, pa v Sloveniji, Srbiji in Makedoniji. Od skupno šestih držav z najslabšimi rezultati v regiji jih kar pet prihaja z območja bivše Jugoslavije. 
 
Ekskluzivno z Dunaja
Piše: Nenad Pacek, predsednik GSA
 
Vsakih šest mesecev skupina CEEMEA business (katere ustanovitelj sem) anketira več kot 300 velikih multinacionalnih korporacij, ki so aktivne v regiji centralne in vzhodne Evrope. Vprašanja v najnovejši raziskavi so se nanašala na ustvarjene poslovne rezultate v letu 2012 ter na pričakovanja v letu 2013.
 
Rezultati prodaje in dobička multinacionalnih korporacij v Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji, Bosni in Hercegovini in Makedoniji so bili lani med slabšimi tako v regiji kot tudi na svetu. O razlogih sem pisal že v preteklih številkah revije, vendar pa ostaja dejstvo, da so poslovni rezultati multinacionalnih korporacij še precej pod ravnijo ostalih držav v razvoju, pa tudi pod rezultati posameznih držav zahodne Evrope (ki je trenutno še zmeraj v recesiji).
 
V primerjavi z vsemi državami srednje in vzhodne Evrope so bili le rezultati prodaje na Madžarskem lani slabši od rezultatov, ki so jih pridelale države jugovzhodne Evrope. Od zgoraj navedenih držav je bilo najslabše v Bosni in Hercegovini, sledi Hrvaška, nato Slovenija, Srbija ter Makedonija. Od skupno šestih držav z najslabšimi rezultati v regiji jih kar pet prihaja z območja bivše Jugoslavije.
 
Če upoštevamo sektor dobrin široke porabe v regiji, je bila Hrvaška daleč najslabši trg z vidika prodaje, veliko pa ne zaostaja niti Bosna in Hercegovina. Spet sta se med najslabše vrinili Albanija in Madžarska, sledita Srbija in Slovenija. Tako je tudi tu med sedmimi najslabšimi deželami kar pet takih, ki so bile nekoč del Jugoslavije. Pri prodaji hrane in pijače je položaj nekoliko boljši. Najslabše so Madžarska, Romunija, Albanija in Belorusija, sledijo Bosna, Hrvaška, Slovenija z relativno slabimi rezultati, medtem ko so pri Makedoniji in Srbiji rezultati v tem segmentu še kar dobri (v teh dveh območjih je večini korporacij prodaja zrastla). 
 
Letošnja pričakovanja v sektorju dobrin široke porabe so še naprej črnogleda za Slovenijo in Hrvaško, medtem ko multinacionalke pričakujejo izboljšanje rezultatov v Srbiji, Bosni in Makedoniji. Pričakovanja v sektorju hrane in pijače so v glavnem dobra predvsem za Srbijo in Hrvaško, sledita Slovenija in Makedonija (prav tako z boljšimi pričakovanji od preteklega leta), podjetja pa so najbolj pesimistična v primeru Bosne in Hercegovine.  
 
Navkljub boljšim pričakovanjem ostaja dejstvo, da so bili pretekla tri leta končni rezultati v glavnem slabši od poslovnih pričakovanj. Številna podjetja so enostavno prisiljena, da v proračun spustijo vsaj neko minimalno rast, nato pa ti proračuni na nek način postanejo tudi dejanska pričakovanja. V vsakem primeru mora sleherni direktor v regiji jugovzhodne Evrope vsekakor nadaljevati s proaktivnim upravljanjem pričakovanj (expectation management), saj se prav lahko zgodi, da 2013 ne bo nič boljše od minulega leta. 
 
Pa si sedaj za posamezno državo poglejmo še dosežene rezultate v sektorju dobrin široke porabe ter v sektorju hrane in pijače posebej:
 
V Slovenijije 57 odstotkov podjetij sektorja dobrin široke porabe ustvarilo rast, a skoraj pri vseh je rast v razponu le med 1 in 5 odstotkov. Pomembno je poudariti, da se je poslovanje močno upočasnilo v zadnjih mesecih lanskega leta (kar se je dogajalo skoraj pri vseh državah v regiji, zlasti v tistih, katerih gospodarstvo je odvisno od recesijskega evro območja), upočasnjenost pa se je tako nadaljevala tudi na začetku tega leta. Skoraj 30 odstotkov podjetij je zabeležilo padec prodaje v razponu med 1 in 10 odstotki, kar je največji tovrstni negativni delež pri nas v skoraj dvajsetih letih. V segmentu hrane in pijače je nekaj več kot 60 odstotkov podjetij pridelalo rast, toda tudi to ne več kot pet odstotkov ob dejstvu, da se je trend upočasnil in v zadnjem trimesečju minulega leta postal celo negativen.  
 
V hrvaškem sektorju dobrin široke porabe je 50 odstotkov podjetij zabeležilo padec prodaje, 24 odstotkov je bilo na ničli, preostala pa so ustvarila minimalno rast. V sektorju hrane in pijače je bilo skoraj 40 odstotkov podjetij na ničli, medtem ko je preostanek večinoma ustvaril rast okoli odstotka in pol. Če ne bi bilo dobre turistične sezone, bi bili rezultati porazni. Pričakovanja nove močne turistične sezone so tisto, kar Hrvatom daje vsaj neko upanje za tekoče leto. 
 
V Bosni in Hercegovini slabih 70 odstotkov podjetij iz sektorja blaga široke porabe ni pridelalo nikakršne rasti. Dejansko je bila večina na isti ravni kot leta 2011. Toda v sektorju hrane in pijače jih je več kot 60 odstotkov ustvarilo majhno rast prodaje.  
 
Skoraj 30 odstotkov multinacionalnih podjetij iz sektorja dobrin široke porabe je v Srbijilani zabeležilo padec prodaje. Malo manj kot 60 odstotkov je v tem obdobju pridelalo rast in to večinoma med petimi in devetimi odstotki. V sektorju hrane in pijače je okoli tri četrtine podjetij ustvarilo rast prodaje, pri čemer je bila tu rast le med enim in petimi odstotki. 
 
V makedonskem sektorju dobrin široke porabe je bila približno petina podjetij na ničli, 30 odstotkov podjetij je rastlo med enim in petimi odstotki, 30 odstotkov je zabeležilo rast med 6 in 10 odstotki, preostala petina podjetij pa je rastla še za več kot 10 odstotkov. V sektorju hrane in pijače je več kot 70 odstotkov podjetij ustvarilo rast prodaje, večinoma do 5 odstotkov.

 
 
 
 
back to top