IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Sobota, 22.07.2017 || Lastniki BAT-a potrdili prevzem družbe Reynolds American  |  Košaki ponovno v postopku prisilne poravnave  |  Nov dm od jutri v Celju  |  Začetek izgradnje nakupovalnega centra Designer Outlet Croatia  |  Konec Plassatove vladavine - novi direktor Carrefourja odslej Bompard  |  Peti Hofer v "zelenem"   |  Konec tedna v Novi vasi praznik vina in česna  |  Tönnies dobil v zakup zemljišče v Zrenjaninu  |  Mercatorjeva akcija:"Moje znamke, najboljše znanke" (VIDEO)  |  Veliko svetovno priznanje za Podravkin ajvar  |  Odprli prvi Gomex v Sonti  |  Unilever v prvem polletju zvišal dobiček za 22,4 odstotka  |  Danes začetek odkupa breskev, Fructal ponuja več kot lani  |   Kmalu še ena trgovina Kauflanda v Zadru  |   TC "Promenada Novi Sad" za cca. 100 milijonov evrov  |   Spar z naprednejšo spletno prodajo   |  Anis ima nove proizvodne prostore  |  ZANIMIVOST: Spletna trgovina, kjer vse stane 3 dolarje!  |  Conad bo v naslednjih treh letih investiral milijardo evrov  |  Amazon zavaroval novo storitev  |   ||
   

Se bodo plače povišale?

13.03.2013
"Nikakor ne smemo pozabiti da so ekonomski zakoni delo ljudi, ne narave.ˮ    
 
         F.D. Roosevelt
 
Piše: prof. dr. Mladen Vedriš  

V našem spominu je ostala akcija prejšnje vlade - uvedba kriznega davka na plače in povečanje stopnje DDV-ja. Prah se še ni polegel, ko je že "udariloˮ novo povišanje stopnje DDV-ja do skupno 25 odstotkov, in nove podobne najave. Ne davka, ampak neposrednega znižanja ravni plač za tri odstotke in to linearno. Resnici na ljubo resda samo za javni sektor, zasebni sektor pa je tak padec, celo precej večjega, že doživel. Še bolj dramatičen kazalec pa je skoraj 150.000 izgubljenih delovnih mest.
 
Vprašanje, ki se postavlja samo po sebi, se glasi, kako se je to zgodilo in zakaj? Del odgovora leži na strani poglobljene globalne krize, ki zmanjšuje potrebo za delom naše proizvodnje in izvoza. A to je le manjši del. Drama gospodarskega padca se dogaja predvsem na domačem terenu. Tukaj se namreč proizvaja in ustvarja, v določeni meri pa tudi realizira nova vrednost. Tako je ustvarjanja in realizacije vedno manj, raven javnih odhodkov na raznih osnovah pa je vedno višja. Istočasno je proces ustvarjanja in konkurenčnosti vedno bolj omejen s počasnostjo dela javne uprave. Od prvotne ideje o volonterskem delu v stotinah novoustanovljenih občinah je prišlo do tega, da imajo tam raven plač tako visoko, da so močno presegli povprečje poslovnega sektorja na njihovem področju. Javna podjetja so ustvarila in zadržala monopolistični karakter, ob vzpostavi stroškovnega principa pri odrejanju svojih cen pa svoje storitve zaračunavajo z različnimi pravnimi instrumenti. Finančni sektor je zrasel na račun volumna in dobičkov iz koncepta ekonomskega razvoja, ki je temeljil na zadolževanju. Izvoz iz Hrvaške je komaj ena tretjina oziroma četrtina tistega, kar dosegajo Slovaška, Češka, Slovenija ali Madžarska. Pač pa je zato deficit v pokojninskem skladu tolikšen, da se od desetih pokojnin štiri ne morejo pokriti iz temu namenjenih zbranih sredstev, ampak mora iti nakazilo neposredno iz proračuna. Zdravstvo dosega vedno višjo izgubo. Tako je stanje in to so dejstva, ki so nastala v času (dve desetletji), ki so za nami. Temeljno vprašanje, ki se poraja, pa je, kaj se da storiti, da se prosti pad zaustavi.
 
Ali so kje skrite rešitve? V težkih situacijah veljajo nekaj le pogumna dejanja. To pomeni dilemo, ali je politični eliti že danes ali ji bo mogoče šele jutri cilj rezultat lokalnih volitev ali pa bi bilo pametnejše preučiti rang liste konkurenčnosti, kritike ali predloge Svetovne banke ali IMF-ja in bonitetnih agencij. In tedaj ustvariti realistični program o načinih realizacije pomembnih reform. In seveda – zbrati najboljše in najboj strokovne, ki to lahko naredijo. Tako se dosegajo cilji, ki jih zrelo demokratično okolje pričakuje od izbrane oblasti, oblasti, ki so ji volilci dali mandat, da jim naredi življenje bolj prijazno in boljše. In da bi se k temu dodal še red in se povišajo plače vsaj nominalno, ne pa da jih znižujejo - realno.  
 


 
 
 
 
back to top